Čeprav je bilo na lanskem seznamu prebivalcem zastavljenih okoli 60 vprašanj, je v teh dneh tako rekoč osrednja novica postalo vprašanje o verski pripadnosti: iz končnih rezultatov popisa prebivalstva 2021, ki jih je konec septembra objavil državni statistični urad, je namreč razvidno, da na Hrvaškem živi 78,97 odstotka katoličanov. Kot je poročal spletni portal Glas koncila, je ta številka sprožila val odzivov: ne le zato, ker je 7,3 odstotka nižja v primerjavi z zadnjim popisom prebivalstva, ampak tudi zato, ker je bilo v kategorijo »drugi kristjani« uvrščenih 4,83 odstotka prebivalstva, pred desetimi leti pa se je v to kategorijo uvrstilo 0,3 odstotka prebivalcev.

Dvomljive podatke o verski pripadnosti je treba jemati resno in se z njimi odgovorno soočiti.

Toda kot je pokazal drobni tisk v predstavitvi končnih rezultatov popisa prebivalstva državnega statističnega urada leta 2021, je bilo v tej kategoriji zabeleženih 157.383 oseb, ki so se opredelile za krščansko veroizpoved in rimskokatoliško versko skupnost.

Dvomljivi podatki

Tiskovni predstavnik Hrvaške škofovske konference Zvonimir Ancić je izpostavil, da je dvomljive podatke o verski pripadnosti »treba jemati resno in se z njimi odgovorno soočiti«. Morda bi moral poziv k odgovornemu pristopu in ravnanju s podatki najprej upoštevati Državni zavod za statistiko, saj po takšni razvrstitvi rezultatov številni hrvaški demografi opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti in nelogičnosti v metodologiji, postavlja pa se tudi vprašanje, ali gre sploh verjeti rezultatom popisa prebivalstva na Hrvaškem.

Glede na pridobljene podatke na Hrvaškem živi 83,04 odstotka katoličanov in ne, kot sporoča državni statistični urad, 78,97 odstotka.

Rezultate so nedavno objavili na spletnih straneh Državnega statističnega urada, ne da bi ob tem organizirali tiskovno konferenco za medije, kot je bilo običajno doslej. Napovedi nekaterih vladnih uradnikov, da bodo z državnega statističnega urada v prihodnjih dneh povabili časnikarje in znova stopili v javnost s podatki o verski pripadnosti, da bi odpravili kakršne koli pomisleke, da nekaj ni v redu, pa kažejo vsaj na nelogičnost predstavljenih podatkov o številu katoličanov na Hrvaškem.

Kajti če se je 3.215.118 državljanov od skupnega števila prebivalcev na Hrvaškem - 3.871.833 - izreklo za pripadnike Katoliške cerkve, to pomeni, da na Hrvaškem živi 83,04 odstotka katoličanov in ne, kot je poudarjeno v predstavitvi in sporočilu državnega statističnega urada, 78,97 odstotka.

Nekateri vidiki metodologije popisa v zvezi z versko pripadnostjo so po mnenju hrvaškega demografa »negativni ali komaj sprejemljivi«.

Hrvaški demograf prof. dr. Roko Mišetić, prorektor na Hrvaški katoliški univerzi, je za Glas koncila razčlenil rezultate popisa in podrobno pojasnil metodologijo v zvezi z versko pripadnostjo, ki jo je po njegovih besedah mogoče ovrednotiti s treh vidikov. Dva od treh vidikov, ki jih je izvajal Državni statistični urad, je ocenil kot »negativna ali komaj sprejemljiva«.

Posamezniki v dvomih

Prvi vidik je opredelitev vprašanj v popisnem vprašalniku, v katerem kategoriji »vera« in »verska skupnost« nista bili jasni in nedvoumni. Nekatere osebe, ki so izpolnjevale popisni vprašalnik, so bile v dvomu, kako vpisati odgovore na določena vprašanja, saj so ji bili v obeh kategorijah ponujeni enaki odgovori. Zato ne preseneča, tako dr. Mišetić o drugem vidiku, če je bil del odgovora, da oseba pripada krščanski veri in rimskokatoliški verski skupnosti. Pomembno pa je tudi, kako se za izvajanje popisa izobrazijo popisovalci.

Verjetno ne gre za željo po manipulaciji, temveč prej neprilagodljivost pri izračunavanju rezultatov popisa in določeno mero strahu, da ne bi bilo pomot pri interpretaciji.

Tretji vidik vrednotenja metodologije se nanaša na predstavitev rezultatov. Po mnenju dr. Mišetića bi lahko izvedenci urada za statistiko odpravili morebitne napake v logičnem postopku preverjanja pred objavo rezultatov, zdi pa se mu, da jim ne gre očitati želje po manipulaciji, temveč prej neprilagodljivost pri izračunavanju rezultatov popisa in določeno mero strahu, da se ne bi zmotili pri interpretaciji.

Število katoličanov, pravoslavnih in protestantov se uradno ne bo spremenilo

Hrvaški državni statistični urad se je na številna medijska vprašanja odzval in pojasnil, da je bilo vprašanje o veroizpovedi »povsem odprto vprašanje«, da so ljudje na vprašanje o verski pripadnosti lahko vpisali svoj odgovor, popisovalci pa nikakor niso smeli predlagati kakršnega koli odgovora.

Raziskovalci še vedno lahko zaprosijo državni statistični urad za dodatno obdelavo popisnih podatkov v skladu s svojimi raziskovalnimi interesi in potrebami ter na ta način legitimno interpretirajo rezultate popisa.

Po njihovih prvih odzivih se zdi, da je njihovo stališče jasno in da poznejših kategorij ne bodo dodajali, število katoličanov, pravoslavnih in protestantov pa se uradno ne bo spremenilo. Po besedah dr. Mišetića lahko raziskovalci še vedno zaprosijo državni statistični urad za dodatno obdelavo popisnih podatkov v skladu s svojimi raziskovalnimi interesi in potrebami ter na ta način legitimno interpretirajo rezultate popisa, skupaj z navedbo, kako so podatke pridobili:

»Če recimo skupnemu številu katoličanov na Hrvaškem prištejemo 157.383 oseb, ki so se v zadnjem popisu opredelile za krščansko veroizpoved in rimsko-katoliško versko skupnost, se njihov delež v celotnem prebivalstvu poveča na 83,04 odstotka. Po mojem mnenju tako pridemo do stvarnejšega števila katoličanov na Hrvaškem ob popisu leta 2021, z opombo, da smo do te številke prišli s kombinacijo podatkov iz dveh vprašanj o verski pripadnosti.«