Hrvaška Cerkev sicer pozdravlja polnopravni pristop svoje države k Evropski zvezi, ki je v veljavo stopil minuli ponedeljek, v številnih družbeno-političnih vprašanjih pa s številnimi dvomi vstopa v evropski projekt. Kot ugotavljajo opazovalci, so ti mešani občutki do Evropske zveze prisotni tudi med hrvaškim prebivalstvom. Poleg streznitve v luči trenutne in povsod prisotne gospodarske krize med Hrvati številne dvome zbuja v Evropski zvezi prevladujoči sodobni miselni tok.

V pogovoru za Radio Vatikan je Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (ComECE) pozdravila pristop Hrvaške k skupnosti evropskih držav. Kot je pojasnil glavni tajnik omenjene komisije, p. Patrick Daly, hrvaški pristop in s tem priznanje s strani Evropske zveze 'malce krepi samozavest celotne dežele'. P. Daly je obenem izrazil upanje, da bo članstvo Hrvaške v Evropski zvezi pospešilo spravni proces na območju Balkana, kjer je še vedno moč občutiti rane vojne preteklosti.

Čeprav sprejem Hrvaške 'vzbuja upanje ostalim državam kandidatkam', pa p. Daly skuša ublažiti pričakovanja Srbije: po oceni cerkvenega izvedenca bo do njenega pristopa k Evropski zvezi lahko preteklo še precej časa. Kot je pojasnil, sam podpira 'treznost in upočasnitev evropske širitve' v luči trenutne gospodarske krize, ki 'v veliki meri vpliva na socialne razmere v celotni družbi'.

Po navedbah opazovalcev na Hrvaškem vendarle ni opaziti pretiranega navdušenja nad pristopom k Evropski zvezi. Večina Hrvatov članstvo v skupnosti evropskih držav ocenjuje trezno, prevladuje pa mnenje, da je pozornost v prvi vrsti potrebno posvetiti gospodarstvu, saj tudi na Hrvaškem predvsem med mladimi vlada visoka stopnja brezposelnosti. Hrvatje resnične težave vidijo predvsem na področju zaposlovanja. Vključitev v Evropsko zvezo pozitivno ocenjuje med 42 in 45 % prebivalcev.

Z mešanimi občutki priključitev Hrvaške Evropski zvezi spremlja tudi tamkajšnja katoliška Cerkev: pristop sicer podpira in se čuti kot del krščanske Evrope, 'močno pa nasprotuje temu, kar se danes v Evropi dogaja in kakšne so danes evropske vrednote'. Cerkev na Hrvaškem ne zagovarja 'evropskega toka sodobne miselnosti', saj v njem vidi 'razkristjanjenje stare celine'; s to pluralistično sekularizirano družbo si današnje cerkveno vodstvo na Hrvaškem nima kaj pomagati.S sodobnim razvojem pa si 'nima kaj pomagati' niti hrvaško prebivalstvo, ki 'se ne ozira dovolj naprej v prihodnost': korupcija, šibke gospodarske strukture in močna polarizacija družbe, v kateri evropskemu projektu nasprotujejo tudi nacionalistične sile, trenutno predstavljajo največje težave hrvaške družbe.


Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine / T. P.