V Sloveniji že nekaj let deluje varuh odnosov v verigi s prehrano. To funkcijo trenutno opravlja Igor Hrovatič. Med drugim nas je zanimalo, kako varna je slovenska hrana in ali ji lahko zaupamo?

Kakšna je vloga varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in katere so vaše glavne naloge? 

Predvsem je naloga varuha spremljanje dogajanj v verigi preskrbe s hrano, opozarjati in prijavljati nepoštene prakse pa tudi izpostavljati dobre primere v tej verigi. V Sloveniji imamo eno in drugo. Poglavitne naloge so povezane ravno z nepoštenimi praksami v verigi preskrbe s hrano, informiranje deležnikov o dogajanjih v zvezi s tem, prijava nepoštenih praks Javni agenciji za varstvo konkurence in sodelovanje z vsemi deležniki v verigi. Vključno s potrošniki.

V Sloveniji smo v letu 2019 skupaj zavrgli skoraj 141 tisoč ton hrane. Vir: SURS
Kako zdrava je slovenska hrana, ji slovenski potrošnik lahko zaupa? 

Slovenska hrana je varna, zato ji slovenski potrošnik lahko zaupa. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je slovenska hrana. Tu je zakonodaja preveč "ohlapna". Ali je slovenska hrana tista, ki je pridelana iz osnovnih slovenskih surovin ali je slovenska hrana tista, kjer je samo ena faza dodelave izvedena v Sloveniji? Tu potrošnik nima jasne slike, sreča pa se kar z veliko znamkami, ki poudarjajo slovensko. A v splošnem lahko govorimo o varni hrani, ker je tudi nadzorni sistem v Sloveniji dobro urejen.

Suverenost neke države se kaže tudi v stopnji samooskrbe s hrano. Kako suverena je Slovenija v tem smislu?

Samooskrbni smo na področju mleka, govejega mesa, jajc in delno tudi perutnine. Izrazito pomanjkanje pa je na področju sadja in predvsem zelenjave ter prašičjega mesa. Izpostaviti je treba, da uvažamo tudi hrano, ki je pridelamo dovolj. Predvsem je razlog v cenovnih razlikah. Na žalost je to zelo prisotno tudi v sistemu javnih naročil.

Igor Hrovatič: »Slovenska hrana je varna, zato ji slovenski potrošnik lahko zaupa. Seveda pa se pojavi vprašanje, kaj je slovenska hrana.« FOTO: osebni arhiv
Kako je epidemija covida-19 vplivala na verigo preskrbe s hrano? 

Epidemija je imela kar močan vpliv na verigo preskrbe s hrano in na odnose v njej. Predvsem se je pokazalo, da je takšnih razmerah veriga dokaj šibka. Deležniki v verigi namreč niso delovali kot člen v verigi, temveč kot posamezniki. V teh razmerah so bili, po moji oceni, najbolj prizadeti pridelovalci, ki so prvi člen v verigi. Še posebej zato, ker v večini primerov pridelovalci niso povezani, saj na trgu nastopajo sami.

Samooskrbni smo na področju mleka, govejega mesa, jajc in delno tudi perutnine. Izrazito pomanjkanje pa je na področju sadja in predvsem zelenjave ter prašičjega mesa. (Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi s prehrano)

Kako izboljšati zavedanje že pri najmlajših, da je hrana dragocena dobrina, s katero moramo preudarno in pazljivo ravnati?

Najprej je treba doseči, da bo poklic pridelovalca hrane spoštovan. Vsekakor pa je treba tudi večkrat "spomniti", kako pride hrana na krožnik. Pomembno je sodelovanje z lokalnimi pridelovalci, učni in vzgojni programi na to temo in še veliko stvari.

Pogovor je del širšega aktualnega članka, ki je objavljen v novi izdaji tiskane Družine (35/2021).