Špela Pahor iz Pirana je po izobrazbi etnologinja. Spoznavanje tujih kultur ji je bilo najverjetneje položeno že v zibko, njena empatija je izjemna. Ne zatiska si oči pred kruto resničnostjo, takšno, ki se od naše precej razlikuje in jo živijo tam nekje daleč stran. V Etiopiji. Beninu. Peruju. Sama je tam večkrat pomagala v misijonih in svoje izkušnje letos prelila v šmarnice za otroke z naslovom Marija ima rada vse otroke.

Od malega potopljena v čarobni svet pravljic

Pripovedno izročilo Slovenske Istre je zbirala že kot študentka etnologije, ko sta se s prijateljico Marino Jurkota vključili v projekt dr. Marije Stanonik, ki je takrat zasnovala zbirko Glasovi. S sestro Mojco sta sredi pravljic odraščali, v družini so se prenašale iz roda v rod. Oče, zgodovinar, jima je pripovedoval zgodbe, ki jih je slišal od svoje none, jih nato zapisal in objavil v zamejski reviji Galeb. V družini so poskrbeli, da so njegove kraške pripovedke izšle tudi v knjižni obliki z nas...