Od tega imajo prednost vsi. Najprej otroci, ki zamenjajo okolje, stkejo trdnejše vezi s starimi starši in so deležni obline pozornosti, saj se jim stari starši, sploh če so upokojeni, lahko popolnoma posvetijo.

Koristno je tudi za starša, ki si lahko v dneh brez otrok nekoliko odpočijeta in si vzameta čas za svoj odnos. Blagodejno pa vplivajo tudi na stare starše, saj jih druženje z vnuki kar nekako pomladi in spomni na čase, ko so imeli sami še majhne otroke.

Ni lepšega, kot ko vnuki pritečejo v naročje

Psiholog Rudi Tavčar, ki je tudi dedek osmih vnukov, iskreno prizna o svoji izkušnji počitnic z vnuki: »Spravijo nas v kake aktivnosti ali na kak izlet, ki je tudi za nas nov. Mi smo z vnuki npr. naredili lesen voziček, ki ga sam nikoli ne bi šel delat. Naredili smo rampo za skakanje s skirojem, ki je sam seveda ne uporabljam. Z vnuki ponovno gledamo Harryja Potterja, ki je tudi meni v veselje. Žena jim prebere kako staro pravljico, ki jih je brala že hčerkam ...«

Rudi Tavčar. FOTO: Tatjana Splichal

Predvsem pa je starim staršem dragoceno, da lahko preživijo z vnuki veliko časa, jih še bolj spoznajo in se z njimi povežejo. Sploh, če živijo na drugem koncu države. Polona in Janez Zupančič iz Črnomlja, stara starša, ki sta letos poleti imela na počitnicah kar vseh pet vnukov naenkrat, takole opisujeta: »Ni lepšega občutka sreče od tega, ko vnuki pritečejo in se zarinejo v naročje in čebljajo, da bodo ostali pri naju!«

Skozi oči vnukov stari starši tudi svoj domač svet vidijo v povsem drugi luči, kot lepo opiše Polona: »Preiščejo vsak kotiček po hiši, pregledajo novosti pri kokoškah, odkrijejo skrivnosti nad svinjaki, ko nas blagoslovi dež, pa se umirijo na 'cimpru', v neskončnih količinah kock njihovega že velikega strica.«

Naj starši zaupajo, da dedki in babice ravnajo v najboljši veri in z dobrimi nameni za vnuke.

Babice res razvajajo?

Za stare starše je lahko večdnevna skrb za vnuke tudi precej naporna. To zmoti njihov vsakdanji red in rutino, pa tudi fizično je zahtevno, sploh če so vnuki še zelo majhni. Zakonca Zupančič prostodušno priznata, da sta vnukom včasih prižgala risanke predvsem zato, da sta med tem lahko naredila nekaj reda po hiši.

O tem, da imajo babice za vnuke povsem drugačen pristop k vzgoji, kot so jo imele do svojih otrok, kroži veliko šal. To ni le stereotip, temveč povsem logična posledica dejstva, da stari starši niso odgovorni za vzgojo vnukov in jim lahko privoščijo kaj, česar kot starši ne bi dovolili.

Rudi Tavčar pa navede še en razlog za večjo popustljivost starih staršev: »Če 'tehnično' pogledamo, je razvajanje (ne samo za stare starše) pravzaprav lažje kot vzgajanje. Pri vzgoji naletimo na odpore otrok in njihovo trmo, če jih pa razvajaš, so vsi zadovoljni in dajo mir.«

Ana in Matej Milošević. FOTO: Osebni arhiv

Ana in Matej Milošević iz Ljubljane, starša štirih otrok, imata izkušnjo, da so pravila za otroke povsem drugačna kot doma, kadar so na počitnicah pri starih starših, pa tudi pri tetah ali stricih: »Otroci vejo, da bo pri sorodnikih drugače in da bodo bolj sami svoji šefi. Da ne poznajo vseh njihovih 'for'. To je tudi korak k samostojnosti.«

Nič slabega ni, če so počitnice pri sorodnikih za otroke res prav to – počitnice. Tudi nam odraslim kdaj prija, da se lahko med dopustom nekoliko sprostimo, da dlje spimo, jemo nezdravo in gledamo več televizije kot običajno. Lahko torej razumemo, da se tudi otrokom prileže kak bolj sproščen teden počitnic.

Rudi Tavčar pa opozori, da je tudi pri tem potrebna neka zdrava mera: »Če je doma dovoljeno 15 minut računalniških igric, bo pri dedku dovoljeno pol ure, sploh če je dedek zraven in sam tudi zapelje kak avto po ekranu, več pa ne. Seveda pa je prav in nujno, da starši povedo starim staršem, kaj dovolijo in česa ne in da se potem oboji dogovorjenega tudi držijo.«

Odnosi med generacijami so lahko pravi blagoslov. FOTO: Tatjana Splichal

Najti ravnotežje ob vrnitvi

Posledica bolj sproščenega dnevnega reda pri starih starših je, da morajo otroci ob vrnitvi obvezno preveriti, ali so doma pravila še vedno enaka in ali še vedno veljajo tudi za njih. To je lahko zahteven proces.

Ana in Matej opisujeta svojo izkušnjo: »Ob prihodu s počitnic pri sorodnikih je bila hčerka precej zadirčna, nepotrpežljiva, ko sva ji kaj naročila, je bilo kričanje ali spraševanje, zakaj ravno ona. Za naju je bilo to obdobje zelo naporno, verjetno pa tudi zanjo.«

Rudi Tavčar poudarja, da je takšen odziv povsem normalen: »Zavedajmo se, da so bile te počitnice za otroka sprememba. Dajmo jim kak dan časa, da 'pridejo nazaj'. Seveda jim moramo pa povedati, da je pri babici in dedku drugače, doma je pa tako.«

Ana in Matej potrjujeta, da je v takih trenutkih treba dati času čas: »Kot je rekel p. Peter Pučnik na seminarju o najstnikih: 'Starši, samo zdržite'. In res, po treh dneh, ko je hčerka spoznala, da se najine meje niso nikamor premaknile, se je popolnoma umirila in bila spet ljubeča. Meniva, da otroci iščejo varnost s tem, da preverjajo meje.«

Igra zaupanja

Na koncu je puščanje otrok pri starih starših vedno vprašanje zaupanja. Ne le starim staršem, da bodo ustrezno pazili na otroke, temveč tudi lastnim otrokom, da se bodo primerno vedli.

So pa lahko počitnice pri starih starših priložnost, da svojega otroka vidimo v drugačni luči – tako za starše kot stare starše.

Tudi če se z vzgojnimi pristopi otrok kdaj ne strinjate, je prav, da jih upoštevate.

Ana in Matej povesta, da sta bila ob povratku hčerke s počitnic pri sorodnikih, kljub preizkušanju meja doma, zelo ponosna: »Na določenih področjih je tudi na počitnicah sama od sebe ohranjala rutino: večerna molitev, pravljica, pravočasno spanje. Tega sva res vesela.«

Polona in Janez pa zaključita: »Po tem, ko imava vse njune otroke na počitnicah, sva na hčerko in zeta še bolj ponosna!« Ne glede na vse bi morali biti starši hvaležni dedkom in babicam, da naše otroke sploh vzamejo na počitnice. Marsikateri par te možnosti nima.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (34/2021).