Številni stari starši čez poletje vzamejo otroke k sebi na počitnice – da z njimi preživijo nekaj več časa, pa tudi, da nekoliko razbremenijo svoje otroke. 

Od tega imajo prednost vsi. Najprej otroci, ki zamenjajo okolje, stkejo trdnejše vezi s starimi starši in so deležni obline pozornosti, saj se jim stari starši, sploh če so upokojeni, lahko popolnoma posvetijo. 

Koristno je tudi za starša, ki si lahko v dneh brez otrok nekoliko odpočijeta in si vzameta čas za svoj odnos. Blagodejno pa vplivajo tudi na stare starše, saj jih druženje z vnuki kar nekako pomladi in spomni na čase, ko so imeli sami še majhne otroke.

Ni lepšega, kot ko vnuki pritečejo v naročje

Psiholog Rudi Tavčar, ki je tudi dedek osmih vnukov, iskreno prizna o svoji izkušnji počitnic z vnuki: »Spravijo nas v kake aktivnosti ali na kak izlet, ki je tudi za nas nov. Mi smo z vnuki npr. naredili lesen voziček, ki ga sam nikoli ne bi šel delat. Naredili smo rampo za skakanje s skirojem, ki je sam seveda ne uporabljam. Z vnuki ponovno gledamo Harryja Potterja, ki je tudi meni v veselje. Žena jim prebere kako staro pravljico, ki jih je brala že hčerkam ...«

Predvsem pa je starim staršem dragoceno, da lahko preživijo z vnuki veliko časa, jih še bolj spoznajo in se z njimi povežejo. Sploh, če živijo na drugem koncu države. 

Polona in Janez Zupančič iz Črnomlja, stara starša, ki sta letos poleti imela na počitnicah kar vseh pet vnukov naenkrat, takole opisujeta: »Ni lepšega občutka sreče od tega, ko vnuki pritečejo in se zarinejo v naročje in čebljajo, da bodo ostali pri naju!«

Skozi oči vnukov stari starši tudi svoj domač svet vidijo v povsem drugi luči, kot lepo opiše Polona: »Preiščejo vsak kotiček po hiši, pregledajo novosti pri kokoškah, odkrijejo skrivnosti nad svinjaki, ko nas blagoslovi dež, pa se umirijo na 'cimpru', v neskončnih količinah kock njihovega že velikega strica.«

Psiholog Rudi Tavčar opozarja, da je pri vzgoji potrebna zdrava mera. FOTO: Tatjana Splichal.

Babice res razvajajo?

Za stare starše je lahko večdnevna skrb za vnuke tudi precej naporna. To zmoti njihov vsakdanji red in rutino, pa tudi fizično je zahtevno, sploh če so vnuki še zelo majhni. Zakonca Zupančič prostodušno priznata, da sta vnukom včasih prižgala risanke predvsem zato, da sta med tem lahko naredila nekaj reda po hiši.

O tem, da imajo babice za vnuke povsem drugačen pristop k vzgoji, kot so jo imele do svojih otrok, kroži veliko šal. To ni le stereotip, temveč povsem logična posledica dejstva, da stari starši niso odgovorni za vzgojo vnukov in jim lahko privoščijo kaj, česar kot starši ne bi dovolili.

Rudi Tavčar pa navede še en razlog za večjo popustljivost starih staršev: »Če 'tehnično' pogledamo, je razvajanje (ne samo za stare starše) pravzaprav lažje kot vzgajanje. Pri vzgoji naletimo na odpore otrok in njihovo trmo, če jih pa razvajaš, so vsi zadovoljni in dajo mir.«

Nič slabega ni, če so počitnice pri sorodnikih za otroke res prav to – počitnice. Tudi nam odraslim kdaj prija, da se lahko med dopustom nekoliko sprostimo, da dlje spimo, jemo nezdravo in gledamo več televizije kot običajno. Lahko torej razumemo, da se tudi otrokom prileže kak bolj sproščen teden počitnic.

Rudi Tavčar pa opozori, da je tudi pri tem potrebna neka zdrava mera: »Če je doma dovoljeno 15 minut računalniških igric, bo pri dedku dovoljeno pol ure, sploh če je dedek zraven in sam tudi zapelje kak avto po ekranu, več pa ne. Seveda pa je prav in nujno, da starši povedo starim staršem, kaj dovolijo in česa ne in da se potem oboji dogovorjenega tudi držijo.«

Ne glede na vse bi morali biti starši hvaležni dedkom in babicam, da naše otroke sploh vzamejo na počitnice, saj marsikateri par te možnosti sploh nima. FOTO: Tatjana Splichal.

Vzgojna nesoglasja

Kaj pa, če se staršu zdi, da so bili njegovi otroci vendarle deležni preveč razvajanja, da so bila pravila na počitnicah pri starih starših preveč ohlapna ali da so stari starši kakšnemu njihovemu vzgojnemu pravilu celo nasprotovali?

Rudi Tavčar najprej poziva mlade starše, naj zaupajo starim staršem: »Naj zaupajo, da ravnamo v najboljši veri in z dobrimi nameni za svoje vnuke.«

Dodaja pa tudi opozorilo starim staršem: »Tudi če se stari starši z vzgojnimi pristopi naših otrok kdaj ne strinjamo, je prav, da jih upoštevamo. Če ne, lahko tvegamo, da bomo vnuke bolj poredko videli. Predvsem pa se moramo zavedati, da so vnuki najprej otroci svojih staršev in da so oni v prvi vrsti odgovorni za njih in ne mi. Če svojemu odraslemu otroku 'težiš' s svojimi vzgojnimi ukrepi še pri njegovih tridesetih ali štiridesetih, to ne bo dobra popotnica ne za odnos z otrokom niti z vnukom.«

Včasih kakšni nerazrešeni konflikti ali stare zamere med starši in starimi starši priplavajo na plan v obliki nesoglasij glede ravnanja z vnuki. 

»Tako je najboljša preventiva, da do takih nesoglasij ne pride to, da se starši in odrasli otroci odkrito pomenijo tudi o starih stvareh, ki so se dogajale pred desetimi ali dvajsetimi leti. Je pa to težko, vendar (iz lastne izkušnje lahko povem) zelo osvobajajoče,« svetuje Rudi Tavčar.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (34/2021).