Hongkonški borec za demokracijo: večina mojih prijateljev je bila v zaporu
Hongkonški borec za demokracijo: večina mojih prijateljev je bila v zaporu
Kot je pred časom povedal v pogovoru za ameriški spletni portal CNA, mu katoliška vera vliva moč, da sprejema trpljenje v zakup za vse vrednote, ki se mu zdijo predragocene, da bi jih zatajil.
Cheng je v pogovoru pojasnil, kako so bile spremembe v Hong Kongu izjemno hitre in daleč onkraj pričakovanj običajnih prebivalcev mesta, običajnih podpornikov demokratičnega gibanja. Kot je dejal, je med njegovimi prijatelji ogromno zagrizenih aktivistov in njihove zgodbe so zelo žalostne: večina jih je namreč končala v zaporu.
V Hong Kongu so aretirali že več kot 10.000 ljudi, odkar se je leta 2019 začelo protivladno protestno gibanje, ki je na ulice privedlo prek milijon prebivalcev te nekdanje britanske kolonije.
Po nekaterih ocenah naj bi v naslednjih letih skoraj milijon ljudi zapustilo Hong Kong, ki ima okoli 7,5 milijona prebivalcev.
V prvem letu po sprejemu zakona o narodni varnosti, ki ga je Kitajska Hongkongu vsilila junija 2020, je bilo aretiranih 117 oseb, več kot 60 politikov, aktivistov, časnikarjev in študentov pa je bilo tudi uradno obtoženih. Po Chengovih navedbah je Hong Kong v zadnjih mesecih zapustilo veliko število mladih aktivistov.
»Skoraj dve tretjini najdejavnejših udeležencev v gibanju za demokracijo je bodisi pridržanih ali pa jih sodno preganjajo, tako da ne morejo zapustiti mesta ali pa so že davno odšli,« je povedal hongkonški oporečnik. Po nekaterih ocenah naj bi v naslednjih letih skoraj milijon ljudi zapustilo Hong Kong, ki ima okoli 7,5 milijona prebivalcev.
Cheng je eden od številnih Hongkonžanov, ki se je že odločil za odhod, potem ko je vsiljeni zakon o narodni varnosti prinesel resno grožnjo za njegovo življenje in delovanje. Julija 2020 je z družino odšel v Avstralijo, pozneje pa se je ustalil v Aucklandu na Novi Zelandiji. Drugi prebivalci Hong Konga so emigrirali v Združeno kraljestvo ali na Tajvan, saj sta obe državi v luči aktualnih političnih razmer ponudili možnost posebnih vizumov.
Za določene vrednote se je vredno boriti, tudi če je človeku popolnoma jasno, da ne more kaj dosti doseči, in da se bodo razmere najverjetneje še bistveno poslabšale.
71-letni Cheng, upokojeni profesor političnih ved, je povedal, kako si ni nikoli predstavljal, da bo moral zapustiti Hong Kong. Bil je pripravljen na upokojitev v domačem mestu, vendar so ga, kot pojasnjuje, ostro napadli množični mediji v podporo Pekingu, zato se je ustrašil, da ga utegnejo oblasti zapreti in sodno preganjati. Po njegovih besedah so številni Hongkonžani zaradi dogajanj v zadnjem letu dni izjemno pesimistični glede prihodnosti svojega mesta in tudi sam ne razmišlja o možnosti, da bi se kmalu vrnil v domovino.
Kljub vsemu, pravi, mu katoliška vera pomaga in osmišlja njegovo trpljenje ter oblikuje prepričanje, da se je vredno boriti za določene vrednote, tudi če je človeku popolnoma jasno, »da ne more kaj dosti doseči, in da se bodo razmere najverjetneje še bistveno poslabšale«.
»Kot katoličani verujemo v posmrtno življenje, verujemo v večno življenje. In verujemo, da bo Božja ljubezen ohranila našo vero, ohranila našo ljubezen do … vsak član družbe je njen pomemben del,« razmišlja Cheng. »In zaradi svoje vere v vse te stvari sprejemamo trpljenje, preizkušnje, izzive sodobnega sveta … bolje pripravljeni.« Po Chengovem mnenju je to verjetno tudi razlog, zakaj je »veliko število demokratičnih voditeljev in aktivistov katoličanov«, ki so se pripravljeni žrtvovati za ohranitev njim dragocenih vrednot.