90-letni kardinal in upokojeni škof Hongkonga je 26. septembra na sodišče v hongkonški četrti West Kowloon prišel s pomočjo palice. Maja letos je bil aretiran skupaj z drugimi demokratičnimi aktivisti na podlagi strogega hongkonškega zakona o nacionalni varnosti.

Vsi obtoženi so se izrekli za nedolžne.

Poleg kardinala Zena, ki je od začetka maja sicer na prostosti po plačilu varščine, je bilo obtoženih še več drugih oseb, ker v letih med 2019 in 2021 niso zaprosile za registracijo območnega »Sklada 612« za humanitarno pomoč. Med njimi so odvetnica Margaret Ng, pevka in aktivistka Denise Ho, izvedenec za kulturne vede Hui Po-keung, aktivist Sze Ching-wee in nekdanja članica zakonodajnega sveta Cyd Ho. Vsi obtoženi so se izrekli za nedolžne. Cyd Ho je v zaporu že nekaj časa zaradi druge obtožbe. Sklad je prodemokratičnim protestnikom pomagal plačevati njihove sodne stroške, dokler ga upravitelji niso sami razpustili oktobra 2021.

Zaključek sojenja predvidoma novembra

Prvi dan sojenja je tožilstvo navedlo, da je »Sklad 612« zbral skupno 34,4 milijona dolarjev in del sredstev uporabil za »politične dejavnosti in ne-dobrodelne dogodke«, kot so donacije protestnim skupinam, poroča ameriški spletni portal CNA. Obramba je trdila, da to ni pomembno za obtožbo glede dejstva, ali je bil humanitarni sklad pravilno registriran ali ne. Odvetniki obtoženih so pred tem dejali, da imajo pravico do povezovanja v skladu s hongkonškim temeljnim zakonom - pravnim okvirom, ki je nastal, ko je Velika Britanija leta 1997 Hongkong predala v kitajske roke.

Če bodo kardinal Zen in drugi obsojeni na podlagi sedanje obtožnice, jim grozi denarna kazen v višini približno 1.200 ameriških dolarjev, vendar brez zaporne kazni.

Obtoženci še niso bili obtoženi na podlagi hongkonškega zakona o nacionalni varnosti, ki na splošno določa »vstajništvo« in »dogovarjanje s tujimi silami« kot kaznivo dejanje, za kar bi bile predvidene veliko strožje kazni. Če bodo kardinal Zen in drugi obsojeni na podlagi sedanje obtožnice, jim grozi denarna kazen v višini približno 1.200 ameriških dolarjev (okoli 1.250 evrov), vendar brez zaporne kazni. Zenovo sojenje, ki se je zaradi okužbe sodnice s koronavirusom zavleklo za teden dni, naj bi se zaključilo novembra.

Odziv Vatikana

Vatikan o Zenovem sojenju večinoma molči; izjavo je dal le po kardinalovi aretaciji maja letos, v njej pa je izrazil »zaskrbljenost« in zatrdil, da »z izjemno pozornostjo spremlja razvoj razmer v Hongkongu«. Sojenje kardinalu se dogaja v času, ko Sveti sedež in Peking določata pogoje za obnovitev sporazuma o imenovanju škofov v Cerkvi na Kitajskem. Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je v začetku septembra v pogovoru za italijansko televizijo dejal, da se je delegacija vatikanskih diplomatov vrnila s Kitajske, sam pa verjame, da bo sporazum podaljšan še v letošnji jeseni.

Kardinal Zen začasni sporazum razume kot »neverjetno izdajo«. 

Kardinal Zen je eden najostrejših kritikov sporazuma med Svetim sedežem in Kitajsko vse od sklenitve leta 2018, ko ga je označil za »neverjetno izdajo«. Papež Frančišek med letečo tiskovko na poti iz Kazahstana ni neposredno odgovoril na vprašanje o Zenovem sojenju. Dejal je, da je Vatikan »izbral pot dialoga« s Kitajsko.

Kardinal Zen med obhajanjem bogoslužja. FOTO: CNA/zajem zaslona

»Kardinala smo pustili samega«

Kardinal Gerhard Ludwig Müller pa je izrazil razočaranje, ker kardinalski zbor ni izrazil »polne solidarnosti z Zenom«. Po srečanju skoraj 200 kardinalov v Vatikanu konec letošnjega avgusta je nekdanji prefekt Kongregacije za nauk vere v začetku septembra za italijanski časnik Il Messaggero izjavil: »Zaradi molka tega konzistorija o zadevi Zen me obdajajo precejšnji strahovi.«

Cerkev bi morda morala biti bolj svobodna in manj vezana na oblastno, posvetno logiko, posledično svobodneje posredovati in po potrebi kritizirati tiste politike, ki na koncu zatrejo človekove pravice.

Po Müllerjevih besedah bi »Cerkev morda morala biti bolj svobodna in manj vezana na oblastno, posvetno logiko, posledično svobodneje posredovati in po potrebi kritizirati tiste politike, ki na koncu zatrejo človekove pravice. V tem primeru se sprašujem, zakaj ne bi izrekli kritike Pekinga … Kardinal Zen je simbol in aretiran je bil pod pretvezo, ničesar ni storil, je vplivna in pogumna osebnost, ki tamkajšnji vladi vzbuja strah«. Star je več kot 80 let, je še poudaril Müller, »in pustili smo ga samega«.

Kardinal Zen

Joseph Zen se je rodil v katoliški družini v Šanghaju leta 1932, v času upora kitajske komunistične partije proti kitajski nacionalistični vladi. Pri 16 letih se je leto dni pred kitajsko komunistično revolucijo leta 1949 iz Šanghaja umaknil v Hongkong. Po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske so bili številni katoličani aretirani, ker se niso hoteli podrediti vladnim kampanjam za odpravo tujega vpliva in nacionalizacijo zasebnih šol. Kitajska je leta 1951 prekinila diplomatske odnose s Svetim sedežem.

Kardinal Zen je leta 2002 postal škof Hongkonga in to funkcijo je opravljal do upokojitve leta 2009.

Zen je bil leta 1961 posvečen v salezijanskega duhovnika, pozneje je bil provincialni predstojnik salezijancev na Kitajskem, v letih med 1989 in 1996 pa je predaval filozofijo in teologijo v tamkajšnjih semeniščih. Papež Janez Pavel II. ga je leta 1996 imenoval za škofa soupravitelja v Hongkongu, leto pred britansko predajo kolonije Kitajski. Zen je leta 2002 postal škof Hongkonga in to funkcijo je opravljal do upokojitve leta 2009.

Odločen kritik začasnega sporazuma

Kot upokojeni škof Zen že ves čas odkrito podpira demokracijo in državljanske svoboščine v Hongkongu ter odločno kritizira začasni sporazum Vatikana s kitajskimi oblastmi, ki je bil podpisan leta 2018. Potem ko je Peking junija 2020 v Hongkongu uvedel zakon o nacionalni varnosti, je Zen v pogovoru za medije pojasnil, da so katoličani, aretirani na podlagi določb novega zakona, »preprosto udejanjali družbeni nauk Cerkve«. »V tem trenutku demokracija pomeni svobodo in človekove pravice, človekovo dostojanstvo,« je dejal kardinal.

Mučeništvo je v naši Cerkvi nekaj običajnega.

Kardinal Zen je po svojem prvem nastopu na sodišču po aretaciji maja letos daroval sveto mašo in v nagovoru dejal: »Mučeništvo je v naši Cerkvi nekaj običajnega. Morda nam tega ne bo treba storiti, morda pa bomo morali prenesti nekaj bolečine in se utrditi za svojo zvestobo veri.«