Komisija za pravičnost in mir škofije Hongkong je kot razlog navedla pomisleke zaradi zakona o nacionalni varnosti, ki ga je uvedel Peking, kot je v teh dneh poročal neodvisni spletni portal Hong Kong Free Press ob sklicevanju na izjavo škofije.

»V skladu s katoliško vero so možne različne oblike obeležitve spomina na pokojne. Obhajanje verskih obredov je ena od možnosti, zelo pomembna pa je tudi zasebna molitev ali molitev v majhnih skupinah,« je zapisano v izjavi. Ob obletnici zatrtja kitajskega demokratičnega gibanja 4. junija 1989 na pekinškem Trgu nebeškega miru (Tiananmen) so v več hongkonških katoliških cerkvah tradicionalno darovali spominske svete maše.

Prokitajski aktivisti so izjemno žaljivi do Katoliške cerkve in kardinala Zena.

Kitajsko posebno upravno območje je bilo poleg Macaa edini kraj na Kitajskem, kjer so ljudje lahko odkrito govorili o pokolu ter ob obletnici organizirali bdenje ob svečah in spominska bogoslužja. Odkar je konec junija 2020 začel veljati zakon o varnosti, tega v Hongkongu ni več mogoče izvajati. Uradno so oblasti prepoved utemeljile z bojem proti koronavirusu. Hongkonška vlada pa je dala porušiti tudi spomenik žrtvam Ljudske armade na svoji univerzi in zapreti muzej, posvečen vstaji. Vlada posebnega upravnega območja Macao je obeleževanje 4. junija prepovedala že maja 2021.

Leta 2021 si je sedem katoliških cerkva v Hongkongu še vedno upalo obhajati spominska bogoslužja. V bližini cerkva so prokitajski aktivisti na transparentih žalili cerkev kot »zlobni kult«, kardinala Josepha Zena, ki je kritičen do Pekinga, pa so upodobili kot rogatega hudiča.

Škofija Hongkong je po aretaciji kardinala Zena vse katoličane po svetu povabila k molitvi za Cerkev na Kitajskem.

Hongkonška zveza v podporo domoljubnim demokratičnim gibanjem na Kitajskem, ki je organizirala budnice, je septembra 2021 pod pritiskom Kitajske nehala delovati. Aretiranih je bilo več članov zavezništva ter podpornikov in udeležencev vigilij, med njimi katoliški založnik Jimmy Lai.

Kardinal Zen, eden od rednih udeležencev vigilij in maš, je bil aretiran 11. maja in obtožen 24. maja kot eden od skrbnikov sklada za finančno pravno pomoč demokratičnim aktivistom. Zen in pet drugih skrbnikov so obtoženi, da sklada niso ustrezno registrirali pri pristojnih organih. Škofija Hongkong je po aretaciji kardinala Zena vse katoličane po svetu povabila k molitvi za Cerkev na Kitajskem.