V jubilejnem letu, ko Zavod sv. Stanislava praznuje 25-letnico ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma, so se pred kulturnim praznikom, v sredo, 6. februarja, zvečer spomnili srebrnega jubileja še ene Zavodske enote: galerije Staneta Kregarja. Prav na ta dan pred 25 leti je bil atrij Zavoda premajhen za vse obiskovalce, ki so se želeli udeležiti odprta galerije, poimenovane po dijaku in kasneje profesorju predvojne Škofijske klasične gimnazije in njegove prve razstave sakralnih del v njej; tedaj je bil slavnostni govornik akademik Alojz Rebula, ki je v vznesenem nagovoru dejal, da se med zavodske zidove spet vrača »jezik Homerja in Vergila«, da pa bo prisotna med zidovi tudi zbirka del Staneta Kregarja, »ki je še v vaško Slovenijo uspel prenesti vzdušje Pariza in Prage«. Slovesno je bilo tudi nocoj, po 25 letih: odprli so razstavo desetih slovenskih slikarjev, ki jim je duhovnik in slikar Stane Kregar na nek način utrl pot in so velik del svojega opusa namenili sakralnemu ustvarjanju.

Svoja likovna dela so za razstavo prispevali in skoraj vsi so se odprtja razstave tudi udeležili: Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotič, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj. (foto: Tomaž Celarec)

Kustos razstave Hommage Stanetu KregarjuAndrej Doblehar je pred odprtjem razstave na odru velike dvorane v pogovoru z likovnim kritikom Milčkom Komeljem in likovnim teoretikom Jožefom Muhovičem odstiral skrivnosti Kregarjevega ustvarjanja in sakralnega opusa Kregarja ter umetnost sodobnih slikarjev, ki Kregarju, vsak na svoj način, sledijo.

Kustos razstave in umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar se je pred odprtjem razstave na odru velike zavodske dvorane pogovarjal z likovnim kritikom Milčkom Komeljem in likovnim teoretikom Jožefom Muhovičem. Da je Kregar eden najbolj sijajnih slikarjev je dejal Komelj: "Trikrat v zgodovini je bil najbolj moderen, najbolj napreden med slovenskimi in jugoslovanskimi slikarji. Pred vojno se je prvi pridružil nadrealizmu, v začetku 50 let je prvi prodrl z abstraktno umetnostjo in kasneje je prvi napoedal vrnitev k figuralni umetnosti. Po eni strani je moderen, po drugi pa brezčasen, religiozen, večnosten." Muhovič pa je med drugim dejal, da je bil Kregar "ena najbolj nenavadnih figur z najbolj nenavadnim ustvarjalnim opusom, ki ga katoliškemu duhovniku v socrealistično ukroenem času ne bi nikoli pripisali. Je nenavadnost v slovenskem kulturnem prostoru, saj je povezal nepovezljive stvari." (foto: Tatjana Splichal)

V Zavodu hranijo zbirko 80 Kregarjevih likovnih del

Zavod sv. Stanislava v stalni zbirki hrani več kot 80 sakralnih likovnih del Staneta Kregarja, je na odprtju razstave povedala ravnateljica galerije v Zavodu Bernarda Podlipnik. Povedala je, da je neprecenljiva zbirka dar Kregarjevih dveh sester Marije in Cilke ter brata Ivana, na ogled je na stalni razstavi v zavodskih prostorih; poleg platen hranijo tudi osnutke za barvna okna. Ker je Stane Kregar ustvaril sakralna dela v različnih tehnikah – platna, freske, barvna okna … - za več kot sto slovenskih cerkva, torej je njegov sakralni opus Slovencem poznan ter v cerkvah in zavodskih prostorih za ogled lahko dostopen, so ob 25-letnici, kot je dejala Podlipnikova, »iskali dialog med ustvarjalnostjo Staneta Kregarja in sodobnim sakralnim slikarstvom«. Izdali so tudi katalog k razstavi, kjer je vsak od desetih slikarjev napisal krajši razmislek, spomin na Kregarja in njegov vpliv na posameznikovo študijsko in ustvarjalno pot. »Ko preberemo te prispevke, se zavemo, kakšno globoko sled je zarezal Kregar v ustvarjanju svojih naslednikov,« je dejala Podlipnikova.

Razstavo je odprl direktor zavoda Tone Česen, odprtja razstave in pogovornega večera se je poleg številnih ljubiteljev Kregarjeve umetnosti udeležil tudi nadškof Stanislav Zore. S glasbo so večer polepšala pevke Dekliškega zbora sv. Stanislava z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič, na klavir jih je spremljal Primož Bratina, ter mladi pianisti zavodske glasbene šole. (več v novi tiskani Družini)

Matej Metlikovič je na razstavi Hommage Kregarju na ogled postavil likovno delo Studenec milosti. V katalogu pa je zapisal, da je pomen Kregarjevega bogatega slikarskega opusa izjemen, saj je z njim, podobno kot Plečnik v arhitekturi, postavil temelje slovenskega sakralnega slikarstva. Srečanja s Kregarjevo umetnostjo so bila in so še, je zapisal metlikovič, "pomembna spodbuda mojemu ustvarjanju".

Lojze Čemažar je za razstavo slikal temo Romar kot spomin na monografijo, ki sta jo ob 100-letnici Zavoda in 100-letnici Kregarjevega rojstva (leta 2005) izdala založba Družina z naslovom Romar k lepoti.


Jože Bartolj je naslikal poodobi Slomška in Edith Stein, saj kot je zapisal v katalogu, ga je osebno zelo nagovorilo največje Kregarjevo barvno okno v župnijski cerkvi v Kosezah. "Veliko časa sem preživel med njegovimi migotajočimi barvami. Nehote se je zato v nekaterih mojih slikah odrazila temna mreža, ki obkroža zelo živahne barvne partije na sliki, kot bi skušala posnemati barvno okno. Sam pri sebi prepoznavam Kregarjev vpliv."


Mira Ličen Krmpotič je razstavila veliko sliko Pieta in še dve manjši, s Kregarjem se je srečala osebno kot študentka na odprtju njegove razstave leta 1971 v Moderni galeriji. Kot mlad semeniščnik je Kregarja nekajkrat srečal tudi p. Marko Rupnik: "Ostal mi je vtis izredno zbranega, globokega, ironično skromnega ter ponižnega človeka. Kar me je najbolj pritegnilo, je njegovo navdihovanje v antiki, istočasno pa je lovil korak tudi z najbolj naprednimi evropskimi likovnimi tokovi."P. Rupnik je imel kot študent ves čas na pisalni mizi fotografijo Kregarjeve slike O čem razmišljaš, Antigona. "Vedno, vse do danes, sem Kregarja čutil kot sobrata in za to sem mu hvaležen. Zaupam tudi v njegovo preroško vizijo, ki jo je zasnoval," je zapisal p. Rupnik.


Tomaž Izidor Perko je za razstavo prispeval dve sliki. Kregarja je srečal enkrat, njegovo delo, je zapisal Perko, "pa me je zanimalo v toliki meri, da smo ga precej mlajši in takrat neizkušeni slikarji posnemali".