Našim krajem dajejo značilno podobo slikoviti hribci s cerkvijo na vrhu. Tak je tudi Hom, ki se dviga na robu Posavskega hribovja južno od Šempetra v Savinjski dolini. Na njem je poleg cerkve sv. Magdalene tudi planinski dom, ki ga je v nekdanji mežnariji uredilo Planinsko društvo Zabukovica. Hom je hkrati blizu in daleč. Blizu zato, ker se lahko nanj povzpnemo skoraj mimogrede in ker se nam na vrhu zdi, da so kraji pod nami skoraj na dosegu roke. Hkrati pa je daleč, ker se lahko na njem vsaj ob delavnikih naužijemo tišine in miru, ki ju »nori december« te dni tako učinkovito preganja iz naših krajev in pogosto tudi iz naših src.

Ko se iz Šempetra v Savinjski dolini pripeljemo v kakšna dva kilometra oddaljene Šešče, zagledamo pri domu kulture kažipot, ki nas vabi na Hom. Avto pustimo na primernem kraju, bolj iz navade kot iz potrebe obujemo planinske čevlje in krenemo po cesti, ki pelje levo navkreber. Za kapelico in rumeno pobarvano hišo ob njej zavijemo na poljsko pot, ki se naglo odmakne od hiš ter narahlo zavijuga med travniki in njivami. Ko za križem spremeni smer, jo z nje uberemo naravnost proti gozdu. Čeprav je že poldne, je drevje na tej severni strani ovito v globoko senco, ki zadržuje mraz. Vso zemljo tema krije ... nam v mislih tiho zazveni melodija adventne pesmi.

V naslednjih minutah se vzpnemo na rob, kjer nas znova ogreje sonce. Cesta, ki jo priporoča kažipot, se hitro vzpne na sleme. Svet se nenadoma odpre. V dolini se pokažejo hiše, travniki okrog nas zažarijo v rumeni svetlobi. Vse je negibno: golo in razmršeno vejevje, visoka lesena preža, še celo mačka, ki s spodvihanim repom zdolgočaseno čepi na pobočju. Ko nas znova zagrne drevje, prestopimo na široko, dobro označeno pot. Ta pelje sprva ob temačni grapi, nato se prevali na zahodno stran in nadaljuje svoj počasen vzpon proti še vedno skritemu vrhu.

Z desne se nam pridruži Brdovska pot, malce pozneje pa ob kapelici še steza iz Griž. Na senčnatem pobočju ležijo med uvelim listjem komaj vidne lise snega. V tišino se zarežejo rezki, skoraj prepirljivi glasovi. Visoko nad krošnjami prileti čez modrikasto nebo jata rac ali gosi. Simetričen klin nenadoma razpade; usuje se plaz kričavih glasov, nato ptice spremenijo smer, se znova razvrstijo v klin in odletijo na rob obzorja.

Po slabi uri hoje se drevje razmakne. Najprej se pokaže vrsta skrivenčenih trsov, nato stare jablane, kozolci in druga poslopja. Ob hiši na desni še zadnjič zavijemo navkreber ter se mimo zapornice in spomenika ponesrečenemu planincu povzpnemo na vrh, ki smo ga prvič zagledali pred nekaj trenutki.

Homu daje poseben čar v tople barve odeta cerkev sv. Magdalene, ki spada v župnijo Prebold. Zgrajena je bila v drugi polovici 14. stoletja, okrog leta 1725 pa so ob njej postavili še ločen zvonik. Tik pod cerkvijo stoji Dragov dom na Homu, ki je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Njegova okolica je prijetna in lepo urejena, nedaleč od vhoda je na steni tudi kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žigom Savinjske planinske poti.

V nasprotju s cestninarjem Zahejem, ki je moral splezati na drevo, če je hotel kaj videti, nam na Homu ni treba izvajati akrobacij. Vse je pregledno kot na razstavi, le nekaj korakov sem ali tja moramo narediti. Sosednja vzpetina na vzhodu je Bukovica, ki jo na desni spremlja veriga vrhov v Posavskem hribovju z najbližjima Kamnikom in pobeljenim Gozdnikom. V ozadju se razprostira Celje, za njim se dvigajo Donačka gora, Boč z antenskim stolpom in Konjiška gora. Spodaj so raztresena naselja v Savinjski dolini. Nad gričevjem na severu se dvigata Paški Kozjak in Pohorje, na severozahodu sta v ravni črti Gora Oljka in precej višja Uršlja gora, med njima se proti nebu suka dim iz šoštanjske termoelektrarne. V tej smeri so še Golte, Dobroveljska planota ...

Sprehod po obzorju je skoraj utrudljivejši in zamudnejši od sprehoda na Hom. Tudi v tem je eden izmed čarov tega izleta.


Nedeljska maša

V župnijski cerkvi sv. Petra v Šempetru v Savinjski dolini je maša vsako nedeljo ob 8. in 10. uri.


OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Šešče pri Preboldu

Višinska razlika: 330 metrov

Dolžina vzpona: ena ura

Kratek opis poti: Hodimo po gozdu, ki se za nekaj trenutkov razmakne na slemenu sredi poti, dokončno pa šele tik pod vrhom. Vzponi so blagi in prav nič naporni. Pot, ki je označena s planinskimi markacijami in kažipoti, je zelo primerna tudi za družinski izlet z otroki. Z vrha, kjer stojita podružnična cerkev sv. Magdalene in Dragov dom na Homu, je imeniten razgled po bližnji in daljni okolici.

Zemljevid: Posavsko hribovje (zahodni del), 1 : 50.000 in Celjska kotlina, 1 : 50.000