V zadnjem času lahko opažamo 'politizacijo' hollywoodske filmografije, 'kot je že dolgo ni bilo', ugotavljajo pri nemški katoliški medijski hiši 'Film-Dienst'. V zadnji izdaji svoje publikacije v Bonnu filmski izvedenci pet filmov, ki so na platna kinodvoran prišli v božičnem času, opisujejo kot 'izvrstne filmske izdelke, ki predstavljajo izjemno aktualno politično in zgodovinsko tematiko': gre za filme 'Misija Argo' (režiserja Bena Afflecka; nagrajen z zlatim globusom za najboljši dramski film), 'Django brez okov'('Django Unchained' režiserja Quentina Tarantina), 'Tajna operacija'('Zero Dark Thirty' režiserke Kathrin Bigelow), 'Lincoln' (režiserja Stephena Spielberga), ter 'Hyde Park on Hudson' (režiserja Rogerja Michella). Vseh pet mojstrovin lahko na podelitvi oskarjev pričakuje kakšno priznanje.

Celo politična elita v Washingtonu se je izredno zanimala za ogled filmskih premier v predbožičnem času, v ameriškem tisku pa se je razvnela tudi precej široka razprava, ki so se je udeleževali celo nepolitično motivirani filmski navdušenci. Harry Reid, vodja demokratske večine v senatu, je svoje kolege povabil na predpremiero filma 'Lincoln' v prisotnosti režiserja, avtorja in glavnega igralca. Človekoljubne namere Bena Afflecka v luči dogodkov v republiki Kongo so bile deležne številnih pohval, prisluhnili pa so jim tudi v 'Odboru za oborožene sile', oddelku ameriškega senata, ki je pristojen za parlamentarni nadzor ministrstva za obrambo.

Precejšnje pozornosti, čeprav ne zgolj pozitivne, je bil deležen tudi še ne predvajani film 'Tajna operacija', v katerem režiserka Kathrin Bigelow predstavlja lov organizacije CIA na Osamo bin Ladna. Senatorji so kritično ocenili v filmu prikazane brutalne metode zasliševanja in so od podjetja Sony zahtevali, 'naj popravi vtis, da so do pomembnih podatkov v lovu na vodjo Al-Kaide prišli z mučenjem', pišejo pri 'Film-Dienst'.

Katoliški filmski izvedenci s kritičnim očesom ocenjujejo adaptacijo 'italijanskega vestrna' 'Django brez okov', v katerem je prikazano precej eksplicitno nasilje (igralec Christoph Waltz je že prejemnik zlatega globusa za najboljšo stransko vlogo), kot 'izredno zabavno, vendar tudi obsojanja vredno lekcijo iz zgodovine' na temo suženjstva. Vsebina: nemški zobozdravnik (Christoph Waltz) se poda v Teksas kot lovec na glave, tam osvobodi sužnja (Jamie Fox kot Django) in prične iskati njegovo mlado ženo, ki je last nekega premožnega trgovca s sužnji (Leonardo DiCaprio). Tarantinov film ponuja 'ostro lekcijo proti človeški nestrpnosti in arogantni prevladi', s čimer se priključuje režiserjevi uspešnici 'Inglourious Basterds' (oskar za Christopha Waltza).

Isto zgodovinsko obdobje osvetljuje Steven Spielberg s svojim 'Lincolnom', vendar na precej bolj zadržan način. Film o boju legendarnega ameriškega predsednika za odpravo suženjstva daje vtis 'dobro osvetljene gledališke igre', v kateri imajo osrednjo vlogo dialogi med soigralci, vendarle pa je gledalec kar priklenjen na svoj sedež. Po mnenju nemških filmskih izvedencev izdelek ne bi mogel priti na ameriški filmski trg ob primernejšem času, kljub umiku v stopetdeset let oddaljeno zgodovino: politikom, če se jih zgodbe iz kinematografov sploh dotaknejo, ponuja opozorilo; občinstvu, ki politiko vidi zgolj še kot umazan posel, nudi žarek upanja.

Vreden ogleda je tudi v kinematografih že predvajani in prav tako z zlatim globusom nagrajeni film 'Misija Argo' režiserja Bena Afflecka, ki je odigral tudi glavno filmsko vlogo – agenta CIE Tonyja Mendeza, ki mu uspe v revolucionarnem neredu Teherana leta 1979 iz skrivališča na kanadskem veleposlaništvu osvoboditi šest članov ameriškega veleposlaništva. 'Misija Argo' je 'dobro premišljena politična grozljivka', v kateri Affleck 'izkaže svoj občutek za različne filmske žanre onkraj klasičnega trka med dobrim in zlim in s precizno natančnostjo opisuje družbene razmere', so navdušni nemški filmski izvedenci.

'Hyde Park on Hudson' pa predstavlja zgodbo Franklina D. Roosevelta v preobleki politične komedije. V središču je prvi obisk britanskega kraljevega para junija 1939 pri ameriškem predsedniku (Bill Murray) v New Yorku. Bližajoča se vojna v Evropi od monarhov zahteva iskanje zaveznikov, kar jima kljub številnim zabavnim prikazanim kulturnim in slogovnim razlikam nazadnje tudi uspe.

Foto: splet