V času, ko sonce pripeka z vso silo in se suša pozna ne le na naših vrtovih, pač pa v vsej naravi, se hitro priplazi suša tudi v naše odnose in celo v naše duhovno življenje. Zdi se, kot bi nas neka praznina hotela vsrkati vase. Slišijo se razne žalostne novice, veliko je bolezni, smrti, nesreč, mnogi se vdajajo žalosti in brezupu, in to z razlogom.

Na drugi strani pa imamo tudi veliko lepih novic. Z veseljem sem spremljala dirko po Sloveniji, čeprav to res ni moja navada. Kolesarji vedo povedati, kako veliko laže je voziti za nekom, ki vozi pred teboj, pravijo, da te kar potegne za seboj.

V mislih se mi je pojavila primerjava z duhovno sušo in na drugi strani z vsakdanjim naporom vztrajnosti, ki je pri kolesarjih res občudovanja vreden. Jezus me opozarja, naj vsak dan posebej vzamem svoj križ na svoje rame in hodim za Njim (Lk 9,23). Čeprav gre tu za hojo, ne kolesarjenje, je misel, naj hodim za Njim in ne pred Njim, pravo olajšanje! Čeprav pri hoji ni ravno zav...