Med srečanjem za mir v Hirošimi, na kraju, kjer je 6. avgusta 1945 eksplodirala prva jedrska bomba, danes pa je tam park s spomenikom miru, je papež Frančišek odločno poudaril, da je uporaba jedrske energije za vojne namene zločin in nemoralna. Prav tako nemoralno je posedovanje jedrskega orožja, resničen mir pa je lahko samo neoborožen. »Nove generacije se bodo dvignile kakor sodniki našega poraza, če smo govorili o miru, a ga s svojimi dejanji nismo uresničili med narodi sveta. Kako lahko govorimo o miru, medtem ko snujemo nova in strašna vojna orožja?«

Papež je svoje sporočilo o jedrskem orožju predstavil že med obiskom v Nagasakiju, oba nagovora na krajih, kjer sta bili odvrženi prvi jedrski bombi, pa sta politično jedro njegovega obiska na Japonskem. Pred spomenik miru v Hirošimi je sveti oče položil cvetje, ki sta mu ga izročili dve žrtvi atomske bombe. Zadonel je zvon in vsi zbrani so se skupaj s papežem zaustavil v tišini in molitvi. Sledilo je pričevanje dveh žrtev eksplozije, nato pa je papež nagovoril okoli 1.300 zbranih gostov, med katerimi je bilo dvajset verskih voditeljev in dvajset preživelih žrtev jedrskega napada.

Papež je poudaril, da je v Hirošimo prišel kot »romar miru, da bi se v molitvi spomnil nedolžnih žrtev velikega nasilja«. Poklonil se je »pred močjo in dostojanstvom tistih, ki so preživeli tiste prve trenutke, a so v svojem telesu mnogo let prenašali najsilnejše trpljenje, v svojih mislih pa zametke smrti, ki so še naprej črpali njihovo življenjsko energijo«. Uporabo jedrske energije za vojne namene in posedovanje jedrskega orožja je sveti oče označil kot »nemoralno«, ne samo proti človeku in njegovemu dostojanstvu, ampak »proti vsaki možnosti za prihodnost našega skupnega doma«. Človeštvo »bo zaradi tega sojeno«.

Frančišek je izrecno poudaril potrebo po množični razorožitvi: »Če zares želimo zgraditi pravičnejšo in varnejšo družbo, moramo pustiti, da orožja padejo iz naših rok … Resničen mir je lahko samo neoborožen mir.«

Pred papeževim nagovorom sta o svojih izkušnjah spregovorili dve preživeli žrtvi jedrskega napada. 88-letna Yoshiko Kajimoto je opisala grozo, ki ji je bila priča na ulicah Hirošime takoj po odvrženi bombi, 91-letni Koji Hosokawa pa je dejal: »Vojna človeka obnori, skrajna norost pa je jedrska bomba.« Njuno zadnje poslanstvo preživelih je v opomin naslednjim ohraniti spomin na tedanje grozote.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media