Nad Hirošimo je 6. avgusta 1945 ob 8.15 po krajevnem času razneslo štiri tone težko jedrsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Little Boy oz. Deček, ki je uničila okoli 90 odstotkov mesta. Takoj je umrlo okoli 80.000 ljudi, pozneje pa je zaradi posledic eksplozije skupno število žrtev naraslo na okoli 140.000.

Tri dni zatem je eksplozija jedrske bombe z imenom Fat man oz. Debelinko nad mestom Nagasaki zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami jedrskega napada pa je pozneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki kapitulirala, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi na vzhodni polobli.

Ruševine Hirošime. FOTO: Wikipedia

Hirošima danes v svetu velja za simbol vojnih grozot ter močno spodbudo za mirovna prizadevanja in svet brez jedrskega orožja, kar so ob obletnicah napada navadno osrednja sporočila spominskih slovesnosti. Letos je ob tej priložnosti v Hirošimo pripotoval tudi glavni tajnik Združenih narodov Antonio Guterres.

Guterres: novo svarilo pred jedrsko grožnjo

Guterres je v nagovoru zbranim na spominski slovesnosti med drugim opozoril, da se »človeštvo igra z nabito puško«, poroča STA. Izpostavil je nevarnost, ki jo predstavljajo krize v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in na Korejskem polotoku, ter ponovil svarila, ki jih je izrazil že minulo sredo na zasedanju Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje v New Yorku, spomnil pa je tudi na grozote, ki jih je doživelo japonsko mesto.

Nikoli ne gradite svoje sreče na nesreči drugih, saj lahko le v njihovi sreči najdete svojo. (L. N. Tolstoj)

Na današnji spominski slovesnosti v Hirošimi se je ob zori zbralo večje število sorodnikov žrtev napada in drugih udeležencev, ki so se poklonili umrlim v napadu. Ob 8.15 po krajevnem času, torej ob trenutku, ko je leta 1945 eksplodirala bomba, so zbrani izrekli tiho molitev.

Župan Hirošime Kazumi Matsui je nato v svojem nagovoru navedel besede ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja, avtorja knjige Vojna in mir: »Nikoli ne gradite svoje sreče na nesreči drugih, saj lahko le v njihovi sreči najdete svojo.« Ruskega veleposlanika na slovesnost niso povabili, vendar je v četrtek obiskal Hirošimo in se poklonil žrtvam jedrskega napada.

Papež nagovarja gostitelje v spominskem parku v Hirošimi. FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek je Hirošimo obiskal leta 2019

Hirošimo je novembra 2019 obiskal tudi papež Frančišek, ki je svoje gostitelje nagovoril v spominskem parku s spomenikom miru na kraju, kjer je 6. avgusta 1945 razneslo prvo jedrsko bombo. Papež je takrat odločno poudaril, da je uporaba jedrske energije za vojne namene zločin in nemoralna, prav tako nemoralno je tudi posedovanje jedrskega orožja.

V nagovoru je še pojasnil, kako je resničen mir lahko samo neoborožen: »Nove generacije se bodo dvignile kakor sodniki našega poraza, če smo govorili o miru, a ga s svojimi dejanji nismo uresničili med narodi sveta. Kako lahko govorimo o miru, medtem ko snujemo nova in strašna vojna orožja?«

Papež je med obiskom na Japonskem pred spomenik miru v Hirošimi položil cvetje, ki sta mu ga izročili dve preživeli žrtvi atomske bombe. Hirošimo je po lastnih besedah obiskal kot »romar miru, da bi se v molitvi spomnil nedolžnih žrtev velikega nasilja«. Večkrat je že opozoril tudi na pomembno vlogo preživelih v bombnih napadih, t.i. »hibakuš«, katerih preroški glasovi »naj služijo kot opozorilo nam in prihodnjim rodovom«.

Jedrski »gobi« nad Hirošimo in Nagasakijem. FOTO: Wikipedia

Prizadevanja za jedrsko razorožitev

Obletnica jedrskega napada na japonski mesti je vedno tudi priložnost za pozive k prizadevanjem za jedrsko razorožitev, pa spominjajo pri STA. Januarja lani je prepoved jedrskega orožja postala del mednarodnega prava z uveljavitvijo pravno zavezujoča mednarodna pogodbe, ki prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, preizkuse, nameščanje in hrambo jedrskega orožja ter grožnje z njim, žal pa je odločitev zgolj simbolne narave, ker je jedrske sile niso podprle: Rusija, ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska trdijo, da zadošča njihova zaveza sporazumu o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968.