V arheološkem parku Zgodnjekrščansko središče na Erjavčevi cesti v Ljubljani je bila danes popoldne maša v čast današnjega godovnjaka, sv. Hieronima. Ob emonski krstilnici iz 5. stoletja je mašo v Hieronimovem jeziku, latinščini, daroval frančiškan p. Miran Špelič, v molitvi pri maši pa se je posebej spomnil dveh nedavno umrlih profesorjev klasične filologije, dr. Erike Mihevc Gabrovec in dr. Primoža Simonitija ter pisatelja Andreja Capudra. Po maši je br. Jan Dominik Bogataj predstavil dvoje pomembnih odkritij, povezanih s Hieronimom: delo škofa Kromacija Oglejskega, umrl je leta 407, njegove pridige in razlage Matejevega evangelija bodo še letos izšle v knjižni obliki, ter oglejskega škofa Fortunacijana, tudi ta je živel v 4. stoletju. Njegovo delo je bilo do nedavnega ohranjeno le v fragmentih, predvsem v Hieronimovih spisih, leta 2012 pa so njegove razlage evangelijev našli v nemški biblioteki. Ob koncu je vodja izkopavanj na Gosposvetski cesti v Ljubljani dr. Andrej Gaspari predstavil najnovejša odkritja, ki bi lahko bila povezana tudi s Hieronimom. (več o tem v eni od prihodnjih številk Družine)

Mašo ob emonski krstilnici je daroval frančiškan p. Miran Špelič

P. Miran Špelič: "Hieronim je naš na mnogo načinov"

»Hieronim je mož, ki je živel v naših krajih in je bil ponosen na rojaka Viktorina Ptujskega, ki je živel stoletje in še malo pred njim. Rekel mu je Victorinus noster. Tudi mi smo lahko tisočletje pozneje ponosni na našega rojaka Hieronima in lahko mu rečemo Hieronymus noster, naš Hieronim,« je v pridigi dejal p. Miran Špelič in nadaljeval, da je Hieronim »naš« na mnogo načinov, saj je učil mnogo tega, kar mi danes živimo, in počel stvari, katerih sadove mi uživamo danes.

»Hieronim je eden od štirih velikih cerkvenih očetov. Je eden tistih, ki jih je Cerkev kmalu prepoznala kot mogočne ustvarjalce misli, mogočne razlagalce Svetega pisma. Zato je eden velikih patres ecclesiae,« je dejal p. Špelič. »Pater noster – vsi vemo, od kod so te besede. Tudi Hieronim se je ukvarjal s prevajanjem teh besed in razmišljal, kako bi to molitev najbolj ustrezno prevedel.« Da je Hieronymus noster skrito v začetku molitve Pater noster, Očenaš, je dejal p. Špelič: »… sanctificetur nomen tuum, posvečeno bodi tvoje ime. Hieronim pomeni posvečevalec Božjega imena. Hieronim je posvečeval njegovo ime s tem, da ga je znal prevajati. Da je njegovo besedo prestavljal v jezik takratnega okolja, v latinski jezik.«

"Tudi mi smo lahko hieronimi, slavilci Božjega imena"

Če je Hieronim naš, Hieronymus noster, smemo tudi mi na neki način prehajati njemu v last, smemo tudi mi biti njegovi, je nadaljeval p. Špelič. In kdaj smo Hieronimovi? "Kadar sprejmemo njegovo razlago, prevajanje in kadar tudi mi, ne le, da smo Hieronimovi, ampak da smo 'hieronimi' – posvečevalci, slavilci Božjega imena.« Tudi mi smo po besedah p. Špeliča poklicani k preučevanju Božje besede, da bi jo lahko razumeli. »Ker Božja beseda ni bila napisana nekoč za tiste čase, ampak je napisana, razlagana in posredovana tudi nam danes, da bi tudi mi postali živa razlaga. Če je Hieronim naš in če nam je prevajal in izročal Božjo besedo, jo sprejmimo, da jo bomo znali živeti in prevajati tudi danes,« je dejal p. Špelič in sklenil pridigo z mislijo, da je Sveto pismo, za razliko od drugih knjig, vedno odprto za prevajanje in nikoli ne bo do konca prevedeno. »Ker se prevaja v stotine in tisoče jezikov, predvsem pa se prevaja v milijarde življenj. Življenj, ki potem svetijo s svetostjo Božjega imena, kot je svetil nekoč Hieronim in kot smo tudi mi poklicani, da svetimo kot »hieronimi« danes.«

Več v tiskani številki Družine

Ob koncu maše je p. Miran Špelič napovedal Hieronimovo leto ob 1600. obletnici njegove smrti (umrl je leta 419 ali 420): "Danes začenjamo priprave na Hieronimovo leto. Jeseni 2019 Teološka fakulteta v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in SAZU pripravlja mednarodni simpozij. Koprska škofija, dedinja Hieronimovega dela, bo razglasila Hieronimovo leto, pričakujemo pa tudi od Slovenske škofovske konference, da bo rekla kakšno besedo," je dejal p. Špelič: "Da se bomo bolj zavedali svojih korenin in pomembnih mož, ki so živeli pred nami, ki so naši predhodniki, da bomo lahko našim zanamcem izročali bogastvo starega veka, ki je preživelo preseljevanje narodov oziroma barbarske vpade, in bogastv našega časa, za katerega upamo, da bo preživelo sodobne migracije."


Številni verniki so pri maši molili v latinskem jeziku


Frančiškanski bogoslovec Jan Dominik Bogataj, p. Miran Špelič in arheolog Andrej Gaspari po maši v parku Zgodnjekrščansko središče (fotografije: Ksenja Hočevar)