Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Henrik (Hinko) II.

Objava: 12. 07. 2021 / 06:55
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 12.07.2021 / 13:53
Ustavi predvajanje Nalaganje
Henrik (Hinko) II.

Henrik (Hinko) II.

Henrik, Henri, Hari, Hinko, Hilarij, Rik, Riki, Riko, Henrika

Kralj, cesar

Zavetnik: nadškofije in mesta Bamberg ter škofije in mesta Basel

Atributi: bamberška stolnica, lilija

V času svoje 22-letne vladavine je nemški kralj in cesar, ki so mu že za življenja dali vzdevek »Sveti«, s svojim modrim, treznim in premišljenim vladanjem odločilno utrdil in razširil meje svoje države. Po smrti rimsko-nemškega cesarja Otona III. so ga volilni knezi izbrali za njegovega naslednika, kronal pa ga je v Rimu papež Benedikt VIII. Nihče mu ne more oporekati njegovih vladarskih sposobnosti, Cerkev pa ga predvsem časti kot vladarja, ki je ves svoj vpliv in imetje zastavil za njeno dobro, ter kot moža globoke osebne pobožnosti, spokornosti in velikodušnosti. Vedno, v vseh pomembnih odločitvah, je iskal pomoči pri Bogu, saj je bil mož molitve, velik častilec Marije in svetnikov. Sam je vedno svoje kraljevanje imenoval »po božji milosti«. Budno je skrbel za versko vzgojo in življenje svojih podložnikov ter sam prvi dal zgled v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Bil je zelo naklonjen samostanom. Podpiral jih je gmotno, skrbel pa tudi za redovniško življenje: pobožnost, ponižnost, pokorščino. Lahko bi rekli, da sta z ženo kar tekmovala v svetosti; njun zakon je bil zelo srečen, čeprav nista imela otrok. Oba sta namreč že pred poroko sklenila, da bosta v zakonu živela deviško kot brat in sestra. Naši kraji mu niso bili neznani. Na ženino pobudo je freisinški škofiji podaril Stražišče pri Kranju in zemljo med Žabnico, Savo in Soro; briksenški škofiji pa Bled s širšo okolico med obema Savama. Pri nas se je njegovo češčenje ohranilo več stoletij, posvečene so mu bile štiri cerkve, najbolj znana je sv. Areh na Pohorju.

Ime: izhaja iz starovisokonemških besed heim »hiša, dom« in richi »mogočen, knez«.

Rodil se je 6. maja 973 v Hildesheimu v Nemčiji, umrl pa 13. julija 1024 v Groni pri Gottingenu, prav tako v Nemčiji.

Družina: Njegova prababica je bila kraljica sv. Matilda, oče pa bavarski knez Henrik Prepirljivec, ker se je uprl nemškemu cesarju Otonu II. Mati, hči burgundskega vojvode Konrada, je bila Gizela, prav tako je bilo ime tudi njegovi sestri. Poročil se je z grofico Kunigundo. V zakonu nista imela otrok.

Zavetnik: nadškofije in mesta Bamberg ter škofije in mesta Basel.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot cesarja v cesarskem ornatu, v roki ponavadi drži bamberško stolnico. Večkrat je prikazan tudi z lilijo in pa skupaj s svojo ženo, sv. Kunigundo.

Beatifikacija: Za svetnika ga je razglasil papež Evgen III. 12. marca leta 1146, ljudstvo pa ga je častilo že veliko prej.

Goduje: 13. julija, po starem koledarju 15. julija, v Nemčiji pa skupaj s svojo ženo sv. Kunigundo.

Nazaj na vrh