Moja pot z besedo Svetega pisma se je začela ob birmi. Kot dobro vzgojeni punci iz verne družine se mi je zdelo žalostno, da nekateri moji sovrstniki ugajajo staršem in so del Cerkve, ker so taka pričakovanja drugih.

Birma je bila tako za nekatere le odrešitev, jaz pa sem trmasto sklenila, da tega konca pri meni ne bo. Takrat seveda nisem vedela, da pravzaprav šele stopam v resno dogodivščino z Jezusom. Bogu je bil očitno tak JA ene jezikave najstnice dovolj, da me je še naprej vabil. Ja, verovala sem že prej, ampak šele s Svetim pismom, ki sem ga dobila kot darilo ob birmi, nisem več sedela le pri nogah različnih vernikov, ampak sem sedla k Jezusovim. Morda bom bolj jasna, če rečem, da sem poslušala mnoge, kako naj živim, potem pa sem končno začela srkat Jezusovo besedo življenja in to živet!

FOTO: osebni arhiv Helene Rozman

Skozi gimnazijo je šlo počasi, saj so mi bile mnoge stvari prinešene na pladnju, da sem se premalo vprašala, če res dovolj dobro živim po Božjem načrtu. V študentskih letih sem se zagnano vpisala v mnoge skupine (noro, koliko področij me je še zanimalo poleg mojega študija), tudi v Svetopisemsko skupino za punce. Tu mi je Bog poslal na pot odlične zglede, kako lahko živiš na polno, če si prežet z Besedo (Iz 55,11). Če je to tvoj ščit oz. celotna bojna oprema (Ef 6,11-18). In če ostajaš v Ljubezni, lahko toliko tega daš tudi naprej. Takratnemu fantu (sedanjemu možu) sem navdušeno razlagala o mojih globinah, prvič sem se Besede lotila primerjalno z več prevodi, da sem iskala pravi pomen, si podčrtovala vrstice in čutila te drobne dotike, kaj mi Gospod želi povedat.

Helena z možem. FOTO: osebni arhiv Helene Rozman

Ko sva se poročila, se je skupina združila s tisto za fante, zato sva začela tja zahajat oba z možem. Kmalu sva spoznala, kako naju to poživlja, kako je življenje čudežno, ko dobiš na srce besede, ki so povsem navdihnjene od Svetega Duha. Spontano sva začela vsa navdušena to dajat naprej. Žal sva mnogokrat naletela na zavrnitve, določeni so naju dokončno dali med »tačudne«, a mi je še danes bolj malo mar, ker si ne jaz ne on ne predstavljava več življenja brez te Vode (Jn 7,38).

FOTO: osebni arhiv Helene Rozman

Dve stvari bi rada podelila z vami, zakaj zaupam Svetemu pismu in kako me Beseda poživlja na praktičen način.

Zakaj zaupam Svetemu pismu?

Sveto pismo vse od Prve Mojzesove knjige do Razodetja vsebuje resnico. Mnoga dejstva in življenja apostolov so zgodovinsko dokazana, tudi Jezusovo, mnoge artefakte in zgodovinske dokumente lahko povežemo z resničnostjo knjig Svetega pisma. Pisma so pisana v hebrejščini, aramejščini in grščini, ampak do danes te knjige niso uspeli iztrebiti, nastajajo novi prevodi in izdaje, kljub mnogim požigom in neuspelim poskusom, da je kristjani ne bi več brali. Bog poskrbi, da nam še vedno lahko govori tudi prek Pisem. To je Njegovo največje Ljubezensko pismo celemu človeštvu. Zato rada vsako jutro sedim ob Božji besedi, si kaj podčrtam in iščem ter poslušam, kaj v tistem dnevu želi Gospod. Noro dobro je tudi to, da preko iste Besede Bog pokaže drugačne poudarke za trenutno življenje.

Zato rada vsako jutro sedim ob Božji besedi, si kaj podčrtam in iščem ter poslušam, kaj v tistem dnevu želi Gospod.

Vam poskusim predstavit konkretno … Žal sem kar dvakrat v življenju dobila diagnozo: rak. Najprej rak dojke. Takrat sem v času zdravljenja brala tudi Jobovo knjigo, ker sem želela izluščit, kako je Gospod vodil Joba skozi preizkušnjo. Toda opazila sem bolj to, kaj je Gospod govoril Jobu, kako ga je ščitil pred satanom in mu obljubil, da bo še smeh na njegovih ustnicah (Job 8,21). Ne le to, celo njegova prejšnja sreča se bo zdela majhna v primerjavi s sedanjo, ki bo silno narasla (Job 8,7) … to se mi je zdela močna obljuba prav zame. V tistem trenutku jo je Bog obljubil meni in jo kasneje izpolnil. Lani pa sem se soočila z diagnozo raka črevesja. Spet sem posegla po Jobovi knjigi v upanju, da se spomnim na obljube, ki so mi bile dane, prejela pa sem povsem druge poudarke. Bog mi je preko vrstic skušal pokazati nekaj o nevihti, saj se je istočasno z mojim branjem uskladila tudi slavljenjska pesem o nevihti. Požirala sem 36. in 37. poglavje, začele so mi teči solze, saj sem razumela Vsemogočnega, da moja nevihta šele prihaja. No, v resnici mi je želel sporočiti, da je vse tole z rakom šlo mimo kot nevihta, ki pride in kmalu tudi mine. Prav neverjetno je bilo! »Bog čudovito grmi s svojim glasom, dela velike reči, ki jih ne razumemo.« (Job 37,5)

FOTO: osebni arhiv Helene Rozman

Moč Besede

Tisti, ki ste kdaj doživeli, boste razumeli, nekateri me boste popredalčkali med nore, morda pa koga spodbudim, da se tudi sam loti življenja skozi Besedo. Zelo enostavno je zamahniti in trditi, da je to le del domišljije, da kristjani celo sami sebe prepričamo v nekaj … ampak ko boste izkusili, boste vedeli, da temu ni tako. Ne le mislili ali domnevali, vedeli boste! (1 Jn 5,13) In precenjujemo lastne moči, kadar mislimo, da vse to naredimo sami, saj smo zelo zelo majhni. Nimam takšne moči, Beseda pa jo ima!

Lahko pa vam povem tudi takole … tudi če bi vse tole bilo le plod moje domišljije in zblojene narave, želim živet s Stvarnikom, ker zaradi tega že na tem svetu živim najboljšo dogodivščino. Pojma nimam, kaj vse težkega me še čaka na moji poti, ampak vem, da bo dobro zame. V tem svetu mnogo ljudi živi v veliki krivdi ali strahu za svoje življenje. Z Bogom ne morem drugače, kot da po dveh rakih in spontanem splavu kipim od Veselja (notranjega veselja, se ga pa po odzivih drugih menda nekaj zazna tudi navzven), saj mi On zagotavlja mir ter vodstvo, tudi če bo treba skozi stiske in grozo. Konec koncev me čaka vstajenje in večno življenje!

Z Bogom ne morem drugače, kot da po dveh rakih in spontanem splavu kipim od Veselja.

Če se želite tudi vi zaljubiti v Vsemogočnega, ki je vse ustvaril; če želite vedeti, kaj lahko njegova Ljubezen naredi v vašem življenju, potem se morda pridružite kakšni svetopisemski skupini, predvsem pa si v vsakem dnevu vzemite čas in v tišini berite Sveto pismo, poslušajte in ostanite potrpežljivi.