V knjigi Kratki odgovori na temeljna vprašanja je slavni kozmolog in avtor svetovnih uspešnic Kratka zgodovina časa ter Vesolje v orehovi lupini zapustil svoje zadnje misli o temeljnih vprašanjih vesolja.

Srečamo se z odgovori na vprašanja, kot so: Kako je vesolje nastalo? Bo človeštvo preživelo Zemljo? Ali zunaj osončja obstaja inteligentno življenje? Bo umetna inteligenca kdaj pametnejša od nas? Ali obstaja bog? Je mogoče potovati skozi čas? Lahko napovemo prihodnost? Ali naj poselimo vesolje?

Razširil je naše razumevanje vesolja

Stephen Hawking, genialen teoretični fizik in eden največjih mislecev vseh časov, je s svojim izjemnim znanstvenim delom razširil naše razumevanje vesolja in razkril nekaj njegovih največjih skrivnosti. Medtem ko je s svojim teoretičnim delom o črnih luknjah, imaginarnem času in večkratnih preteklostih v mislih potoval do skrajnih meja vesolja, je bil prav tako prepričan, da znanost igra ključno vlogo pri reševanju problemov na Zemlji.

V času, ko se soočamo s potencialno katastrofalnimi spremembami – podnebnimi spremembami, grožnjo jedrske vojne in razvojem umetne superinteligence –, se je Stephen Hawking posvetil najpomembnejšim vprašanjem za človeštvo. Ohranjal je velikanski zasebni arhiv svojih odgovorov nanje v obliki predavanj, intervjujev in esejev.

Pogled na izzive, s katerimi se sooča človeštvo

Po njegovi smrti pred dobrim letom so knjigo posthumno izdali njegovi strokovni kolegi in sorodnikii ter skrbniki njegove zapuščine.

Hawking v Kratkih odgovorih na temeljna vprašanja obdelal vrsto pomembnih in razburljivih tem, v njegovem pisanju pa ne manjka zanj značilnega humorja.

Ta zadnja knjiga podaja njegov osebni pogled na izzive, s katerimi se sooča človeštvo, in začrta nekaj možnosti razvoja našega planeta.

Predgovor h knjigi je napisal igralec Eddie Redmayne, uvod profesor Kip S. Thorne, spremno besedo pa Hawkingova hčerka Lucy. Slovenska izdaja je opremljena s spremno besedo Mirjam Cvetič, redne profesorice fizike na Pensilvanijski univerzi v Filadelfiji, ZDA, ki je osebno poznala Hawkinga in z njim sodelovala.

Hawking in teorija črnih lukenj

Stephen Hawking je bil svetovno znan predvsem zaradi popularizacije znanosti, tu je opravil veliko delo s svetovno uspešnico Kratka zgodovina časa (1988).

Hawking je med najbolj zaslužnimi znanstveniki za teorijo črnih lukenj. V 60. letih sta z Rogerjem Penroseom zapisala »teoreme o singularnostih«, konvergenčnih točkah vseh svetov v neki regiji prostora-časa.

Očitna je teoretska povezava med črnimi luknjami in prapokom, ki ga lahko pojmujemo kot kozmično »belo luknjo«. Domnevna singularnost prapoka naj bi bila konvergenčna točka vseh preteklih svetov v celotnem kozmosu. Drugače rečeno, čas naj bi se začel z vélikim pokom.

Robni pogoj vesolja je ta, da nima nobenega roba

Hawking je pozneje postal kritičen do te povezave, predvsem pa do ideje o začetku časa. Namreč, med črnimi luknjami in prapokom gotovo obstajajo zanimive podobnosti, vendar tudi razlike, očitno različna je smer časa (krčenje zvezde ob hkratnem raztezanju vesolja).

Da bi zaobšel oziroma presegel idejo o začetku časa, je Hawking uvedel »drugo časovno dimenzijo«, »imaginarni čas« in s pomočjo kvantne kozmologije (ki pa je še hipotetična) zagovarjal ateistični model vesolja, to je vesolje brez začetka in stvarnika.

To misel najdemo že v njegovi knjigi Kratka zgodovina časa: »Robni pogoj vesolja je ta, da nima nobenega roba. V celoti je vsebovano sámo v sebi, in nič, kar je zunaj, nanj ne more vplivati. Ni ustvarjeno in tudi uničeno ne bo. Vesolje kratko malo JE.«