Glede soočanja z energetsko krizo v gospodarstvu je GZS pozdravil prvi sveženj pomoči države. Han je poudaril, da se »zavedamo izzivov tako prihodnje dobavljivosti energije kot tudi cen energentov. Pri tem so izpostavljena predvsem podjetja v energetsko intenzivni industriji, pri čemer bo potreben ciljni pristop s pomočjo predvsem za tisti del gospodarstva, ki je energetsko najbolj odvisen.«

Nekatera podjetja brez pomoči ne bodo preživela

Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal je jasno nakazala, da »določeno število podjetij brez pomoči ne bo preživelo« in opozorila, naj se čim prej sprejme uredba o povračilih dela posrednih stroškov indirektnih emisij. 

Predsednik GZS Tibor Šimonka je pri tem izpostavil, da je pri podjetjih v energetsko intenzivni industriji v Sloveniji ogljični odtis tudi trikrat nižji kot pri konkurenčnih podjetjih v nekaterih bolj razvitih državah, a v Sloveniji kot edini državi v EU podjetja še vedno niso upravičena do povračila teh stroškov.

Energetsko intenzivna industrija pomembna za zaposlitve v gospodarstvu

Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti v pogovoru z vodstvom gospodarskega ministrstva dejal, da je energetsko intenzivna industrija pomembna in jo moramo ohraniti tudi iz razloga, da skrbi za celotno verigo vrednosti in zagotavlja pomemben del zaposlitev v gospodarstvu. Gospodarski minister je pri tem izpostavil tako imenovani reševalni kovček, ki bo vključeval ukrepe za pomoč gospodarstvu v primeru zaostritve krize.

Nedelujoč Ekonomsko socialni svet

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa je opozoril na nedelujoč Ekonomsko socialni svet in izrazil željo, da socialni dialog čim prej ponovno zaživi. Pri tem je poudaril, da je vključevanje šele v času usklajevanja na Ekonomskem socialnem svetu (ESS) prepozno, zato pričakuje, da »bomo vključeni že v času priprave novih zakonov oz. sprememb zakonov, da pomagamo pri njihovi pripravi. Se pa zavedamo, da kdor ima odgovornost, ima zadnjo besedo«.