Po zadnjih podatkih Caritas Internationalis je nasilje tolp povzročilo zaprtje večine poslovnih, javnih in zasebnih ustanov, vključno z zdravstvenimi ustanovami. Tiste, ki še delujejo, so zaradi strahu, pomanjkanja zdravil in medicinske opreme ter odsotnosti zdravstvenega osebja občutno zmanjšale svoje dejavnosti. Zaprtih ostaja večina javnih in državnih šol.

Število notranje razseljenih oseb se je zaradi nedavnega nasilja še povečalo: do konca leta 2023 je bilo zabeleženih okoli 13.000 notranje razseljenih oseb, v začetku letošnjega leta je to naraslo že na 15.000 razseljenih ali okoli 3.200 družin. Po podatkih mednarodne Karitas je število notranje razseljenih oseb danes približno 362.000, večina teh ljudi se je zatekla v okoli 14 nastanitvenih objektov v prestolnici Port-au-Prince.

Haitske oborožene sile med patruljo v prestolnici Port-au-Prince. FOTO: Vatican Media

Škof: strah pred državljansko vojno

Po besedah predsednika Haitske škofovske konference, nadškofa Maxa Leroya Mésidorja, nasilje tolp močno vpliva na življenje Cerkve in nadškof je resno zaskrbljen, da se Haiti nevarno približuje državljanski vojni, poroča spletni portal Vatican News. Oborožene tolpe namreč delujejo kot organizirana vojska in policija jim ne more slediti, je cerkveni dostojanstvenik pojasnil za človekoljubno organizacijo Pomoč Cerkvi v stiski. Zaradi trenutnega dogajanja je »močno prizadeto« tudi človekoljubno delovanje Cerkve in humanitarna pomoč tamkajšnjim prebivalcem.

Po podatkih Združenih narodov polovica od več kot 11 milijonov prebivalcev Haitija nima dovolj hrane, 1,4 milijona ljudi pa dejansko strada.

Osrednje pristanišče v državi, Port-au-Prince, je zaprto, zaradi česar so obtičali številni zabojniki s hrano in medicinskimi pripomočki, in to v času, ko po podatkih Združenih narodov polovica od več kot 11 milijonov prebivalcev te otoške države nima dovolj hrane, 1,4 milijona ljudi pa dejansko strada. V trgovinah z živili v prestižnih četrtih prestolnice je še vedno na voljo blago, ki pa je za večino ljudi v državi, kjer večina zasluži manj kot dva dolarja na dan ali pa zaradi nasilja ne more delati, nedosegljivo.

Ugrabitve se dogajajo ves čas, ljudje živijo v nenehnem strahu. Tolpe prihajajo celo v cerkve, sredi bogoslužij, in ugrabljajo ljudi, poroča nadškof Mésidor. Vsakdanje življenje je močno ovirano, saj je »sestavljeno iz trpljenja, nasilja, streljanja, revščine in pomanjkanja«, vse to pa močno ovira nadškofove obveznosti, ki zaradi blokiranih cest ne more obiskati dveh tretjin svoje škofije: »Na jug škofije lahko pridem le z letalom, v stolnici nisem bil že dve leti … Zadnja slovesnost, ki sem jo lahko obhajal v stolnici, je bila krizmena maša. Cerkev je bila polna … Toda od Agnus Dei do konca maše smo poslušali strele. V bližini je bilo videti dim, ki se je dvigal.«

Zaradi trenutnega dogajanja je na Haitiju močno prizadeto človekoljubno delovanje Cerkve in humanitarna pomoč tamkajšnjim prebivalcem. FOTO: Vatican Media

Cerkev kljub vsem težavam povezuje ljudi

Bogoslovci in kateheti po nadškofovih besedah »vztrajajo in kljubujejo nevarnosti, ker želijo izpolniti svoje poslanstvo«. Nadškofu se zdi pomembno, da Cerkev kljub vsem težavam še naprej povezuje ljudi. S pridigami ali premišljevanji za mlade poskušajo v prebivalcih Haitija obuditi upanje, jih spodbuditi, da se organizirajo, da se ne vdajo brezupu.

Papež mednarodno skupnost poziva k prizadevanjem za vzpostavitev miru na Haitiju.

Ugrabitelji so minuli konec tedna izpustili tri redovnice, ki so bile 5. marca odpeljane iz sirotišnice La Madeleine, in štiri od šestih ugrabljenih redovnikov. Papež Frančišek je med nedeljsko opoldansko molitvijo mednarodno skupnost pozval k prizadevanjem za vzpostavitev miru na Haitiju.

Ariel Henry. FOTO: Vatican Media

Podaljšanje izrednih razmer, predsednik odstopil

V državi že dlje časa vladajo izredne razmere, oblasti so uvedle policijsko uro, saj tolpe nenehno napadajo ključne državne ustanove. Po zadnjih podatkih Caritas Internationalis so izredne razmere trenutno podaljšane do 3. aprila.

Zaradi dramatičnih varnostnih razmer se je več držav odločilo umakniti svoje diplomatsko osebje: odšel je nemški veleposlanik in številni diplomati iz Evropske unije. Nasilje se izrecno stopnjuje od 29. februarja letos, ko je haitski predsednik vlade Ariel Henry napovedal volitve v državi najpozneje do avgusta 2025. Takrat so se začeli usklajeni napadi tolp, ubitih je bilo več deset ljudi, več kot 15.000 pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.

Po poročanju svetovnih medijev je haitski predsednik Ariel Henry sinoči odstopil s položaja.

Po poročanju svetovnih medijev je Henry sinoči odstopil s položaja, s čimer je izpolnil enega od pogojev oboroženih tolp, ki so krive za večino nasilja v državi. Henry je med drugim obtožen, da je bil julija 2021 vpleten v umor Jovenela Moisa. Politik je trenutno v Portoriku, od koder je pristojnim v domovini sporočil, da bo njegova vlada odstopila, »takoj ko bo začel delovati začasni svet«. Poleg tega je pozval k miru in prizadevanjem za dosego stabilnosti v državi.

Življenje na Haitiju otežuje tudi dejstvo, da je sosednja Dominikanska republika zaradi strahu pred nemiri zaprla svoje meje s sosedi in močno omejila pretok blaga, s tem pa tudi zaprla poti za pobeg haitskemu civilnemu prebivalstvu.

Haitiju je po uničujočem potresu leta 2010 na pomoč priskočila tudi Slovenija. FOTO: MZZ

Pomoč Slovenije

Haitiju je po uničujočem potresu leta 2010 na pomoč priskočila tudi Slovenija: po podatkih našega zunanjega ministrstva je preizkušani državi namenila skoraj dva milijona evrov pomoči, »pri čemer je bil večji del namenjen zagotavljanju nujne pomoči po naravnih in drugih katastrofah, s katerimi se sooča Haiti«.

Slovenija je leta 2010 na Haitiju podprla izgradnjo slovenske šole in delovanje šolske kuhinje, vendar v sedanjih varnostnih razmerah ni mogoče preveriti, ali šola še obratuje.

Takoj po katastrofalnem potresu leta 2010 je Slovenija Haitiju namenila do takrat največji humanitarni prispevek katerikoli državi: v okviru tega je zagotovila nujno humanitarno pomoč, podprla izgradnjo slovenske šole in delovanje šolske kuhinje. Projekte so izvajale slovenske nevladne organizacije v sodelovanju s krajevnimi partnerji na terenu. V poznejšem obdobju je delovanje šolske kuhinje na pobudo Slovenije podprl tudi Svetovni program za hrano (WFP).

Po zadnjih prejetih podatkih, sporočajo z ministrstva, dostop do slovenske šole zaradi nadzorovanja območja s strani oboroženih tolp že več let ni mogoč in v sedanjih varnostnih razmerah ni mogoče z gotovostjo trditi oz. preveriti, ali šola še obratuje.