Gospodarska in politična kriza se od leta 2018 nenehno zaostruje, nasilje in negotovost pa sta po Haitiju močno razširjena. Umor predsednika Jovenela Moïsa v letošnjem juliju je še okrepil nestabilnost države in povzročil pregon več kot 18.000 ljudi znotraj haitske prestolnice.

Tragedije na Haitiju ne poznajo konca: ugrabitve odraslih in mladostnikov, nasilje, pomanjkanje goriva, vode, plina, elektrike, zaprte bolnišnice, komaj odprte šole, skrajna revščina, korupcija in prekupčevanje z drogami.

S. Marcella Catozzo že 17 let vodi sirotišnico in vrtec v nevarnem okolišu Waf Jeremie v prestolnici Port-au-Prince. V pogovoru za medije pripoveduje, kakšen je njen vsakdan: »Zadnje novice govorijo o eksploziji tovornjaka z gorivom v Cap-Haitien, v kateri je umrlo več kot 60 oseb, med njimi številni otroci. Toda tragedije na Haitiju ne poznajo konca: ugrabitve odraslih in mladostnikov, nasilje, pomanjkanje goriva, vode, plina, elektrike, zaprte bolnišnice, komaj odprte šole, skrajna revščina, korupcija in prekupčevanje z drogami.«

Vedno več ljudi je brez strehe nad glavo. FOTO: Vatican Media

Zakaj vse to nikogar ne zanima?

Zakaj se nihče na vpraša, zakaj se ravno na Haitiju ves čas dogajajo tako hude stvari, se sprašuje misijonarka. »Kdo je odgovoren za eksplozijo tovornjaka z gorivom, ki je zahtevala 60 smrtnih žrtev, med njimi veliko otrok? Ljudje tukaj so obupani, počnejo lahkomiselne stvari, recimo napadejo tovornjak z gorivom z macolami, kladivi in drugim orodjem, ker je gorivo pri nas pač več vredno od zlata. In vsi skupaj smo v rokah oboroženih tolp, ki odločajo o vsem,« pojasnjuje s. Marcella.

Povsem osupla je, ker v italijanskih časnikih zelo redko poročajo o dogajanju na Haitiju, obenem pa je obupana zaradi revščine, negotovosti in nasilja, kar se ji vse skupaj zdi kot nočna mora brez konca. Pred kratkim je doživela, kako so ugrabili avtobus s 50 učenci. »Zakaj nihče ne pove, da streljajo na nas, da ljudje ponoči ne upajo več iz hiš?« se sprašuje misijonarka Frančiškanske misijonarske bratovščine iz mesta Busto Arstizio v severni Italiji, ki že 17 let živi in deluje v haitski prestolnici Port-au-Prince.

Zakaj nihče ne pove, da streljajo na nas, da ljudje ponoči ne upajo več iz hiš?

Vesela in hvaležna je, da je papež Frančišek med zadnjo splošno avdienco molil za žrtve eksplozije tovornjaka z gorivom v Cap-Haitien ter za »ubogi Haiti« in njegovo »trpeče ljudstvo«. S. Marcella iskreno upa, da se bo zgodilo še kaj več: »Potrebno je odločnejše posredovanje prek diplomatskih poti mednarodne skupnosti. Tukaj ukrepamo, kolikor lahko, toda rešitve je treba najti na mednarodni ravni. Ali pa morda komu ustreza, kot potrjujejo mnogi – močnemu posamezniku ali kakšni velesili, da Haiti ostane nestabilna, nasilna in neurejena država, saj tu pridobivajo snovi, ki so potrebne v letalski in industriji mobilne telefonije, poleg tega pa je še nekakšna 'sortirnica' in izhodišče za droge iz latinskoameriškega prostora v ZDA in Evropo?«