Januarja 2010 je uničujoč potres na Haitiju zahteval več kot 300.000 življenj, toda vera tamkajšnjih prebivalcev ostaja močna. Cerkev si odtlej močno prizadeva za obnovo porušene dežele.

V nedeljo, 12. januarja, bo minilo natančno deset let, odkar je potres z močjo sedem po Richterjevi lestvici pretresel to revno otoško državo. 300.000 mrtvih v katastrofi ni bil edini davek, ki so ga morali plačati preživeli; tresenju tal je sledil izbruh kolere. Desetletje pozneje ljudje na Haitiju, v najrevnejši državi na zahodni polobli, še vedno trpijo. Pa ne le zaradi naravnih katastrof.

Državo pretresajo tudi družbeno-politični nemiri

Zadnjih nekaj mesecev se država sooča z družbeno-političnimi nemiri, ki bi razburkali vsako družbo, na Haitiju pa so se razvili v pravo gospodarsko krizo. Protesti državljanov zaradi vladne korupcije, pomanjkanje goriva in vedno večje gospodarske težave so ta karibski narod povsem ohromili. Življenje je izgubilo več kot 40 ljudi, goriva ni, podjetja se zapirajo, prodaja živil ni redna, zato se med prebivalstvom že širi lakota. Dva milijona otrok več mesecev ni moglo obiskovati šole. Izzivi so posebej zahtevni na kmetijskih območjih, ki so jih protesti najhuje prizadeli.

Nemiri, o katerih mednarodni mediji večinoma ne poročajo, izvirajo iz nezadovoljstva nad vlado predsednika Jovenela Moiseja, protestniki pa so več tednov glasno zahtevali njegov odstop. Moise je kljub izgubljenemu zaupanju med lastnim narodom nedavno potrdil, da ostaja na oblasti. Njegov mandat se izteče šele februarja 2022, kar pomeni, da so pred preizkušano deželo še izredno težki časi.

Življenje se počasi vrača v stare tirnice

V začetku lanskega decembra so se otroci počasi začeli vračati v šole in čeprav so se protestniki razpršili, Haiti kot posledico nemirov trenutno doživlja nekakšen »globok gospodarski popotresni sunek«. Država je tik pred popolnim gospodarskim propadom in po mnenju domačih gospodarstvenikov so razmere nevzdržne. Če se bo negotovo stanje nadaljevalo, bo gospodarsko okrevanje izjemno počasno, kar pomeni, da se ljudem v zadnjih desetih letih tako slabo še ni godilo. Če se do letošnjega marca razmere ne izboljšajo, bo po nekaterih ocenah 42 % Haitijcev, več kot 4,5 milijona ljudi, na robu stradanja.

Pomoč Cerkve je neprecenljiva

Preizkušanemu narodu je v veliko pomoč Cerkev, ki ljudem trdno stoji ob strani vse od uničujočega potresa januarja 2010. Ker je bil potres velika novica, ki je hitro obšla ves svet, tedaj ni bilo nobenih težav z zbiranjem pomoči. Milijoni dolarjev z vsega sveta so pritekali na otok, da bi pomagali lajšati gorje, ki je doletelo tamkajšnje prebivalce. Zgolj Škofovska konferenca Združenih držav Amerike je za obnovo dežele prispevala 28 milijonov dolarjev.

Tokrat kriza na Haitiju ne polni naslovnic svetovnih medijev, vendar so potrebe enako velike, morda še večje, posebej za najranljivejše člane družbe. Človekoljubne delavce najbolj skbi podhranjenost med otroci in nosečnicami ter doječimi materami. Svetovni program za hrano pri Združenih narodih je v začetku lanskega decembra začel s kampanjo v višini 82 milijonov dolarjev, da bi priskrbel dovolj hrane za lačne prebivalce Haitija. Kampanja je namenjena takojšnji pomoči okoli 3,7 milijona prebivalcem ali vsakemu tretjemu Haitijcu, ki nujno potrebujejo pomoč pri preskrbi z osnovnimi živili. To torej pomeni, da že milijon Haitijcev trpi zaradi hude lakote.

Pogumni otočani kljub temu ne izgubljajo upanja, temveč imajo v mislih star haitski pregovor: Depi tet poko koupe, li gen espwa mete chapo. Kar pomeni: »Dokler ti ne odsekajo glave, lahko še vedno nosiš klobuk.« Ali: »Dokler obstaja življenje, obstaja upanje.«

Vir: Our Sunday Visitor
Foto: OSV