Sredi 18. stoletja so bile ceste marsikje po Evropi slabo zgrajene in vzdrževane, potovanje po njih pa je bilo naporno in nevarno. Kljub temu so bila daljša potovanja, na primer na Dunaj in v Rim, samoumeven del življenja tudi za našo družbeno in intelektualno elito. Za njeno enakopravno vključevanje v kozmopolitske mreže, ki so presegale deželne in državne meje, denimo v cerkvene redove in akademije, namreč niso zadostovali le korespondenčni stiki. Tako je preživel velik del svojega življenja na poti tudi pater Žiga Škerpin (1689‒1755).

V vrhu frančiškanskega reda

Škerpin se je rodil v meščanski družini v Kamniku in dobil pri krstu ime Jurij Friderik. Leta 1703 je v samostanu Nazarje stopil v frančiškanski red in privzel ime Žiga, leta 1712 pa je bil ordiniran. Sprva je bil lektor (predavatelj) filozofije in teologije, najzahtevnejše službe pa je opravljal v tridesetih in štiridesetih letih 18. stoletja: postal je provincial hrvaško-kranjske redovne province,...