GZS poziva vlado k skrajšanju izolacij in karanten v gospodarstvu
GZS poziva vlado k skrajšanju izolacij in karanten v gospodarstvu
»Dejstvo je, da se vedno več podjetij sooča z rastočim deležem odsotnih zaposlenih zaradi karanten in izolacij,« opozarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja, da se številna približujejo stopnji, ko bodo morala določene delovne procese verjetno celo zaustaviti.
Predlog GZS: Skrajšanje izolacije in karantene na pet dni
GZS je v imenu svojih članov vnovič pozvala strokovnjake in vlado, da po vzoru drugih držav proučijo možnost za skrajšanje tako izolacij kot karanten na pet dni pod pogojem negativnega testa. Hkrati pa pričakuje razširitev izjem od karanten na vse gospodarske dejavnosti. Kot pravi prvi mož GZS z današnjim dnem uveljavljene spremembe ukrepov gospodarstvu ne prinašajo veliko. »Razočarani smo, da do napovedanega skrajšanja karanten še vedno ni prišlo,« je dejal Cantarutti in dodal, da če stroka tega ne podpre, pa naj se izjeme od karanten v gospodarstvu vsaj izenačijo s tistimi, ki od danes veljajo za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in sociali.
GZS predlaga nakup hitrih testov za vse delavce
Na GZS predlagajo tudi, da se pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na koronavirus za samotestiranje razširi na vse delavce in osebe, »ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost, ne glede na to, ali je za njih samotestiranje obvezno po predpisih ali ne,« je v pobudi, naslovljeni na vlado, zapisal Cantarutti.
Omikron ne izbira med cepljenimi in necepljenimi
Cantarutti nadaljuje, da v trenutnih okoliščinah, ko sev omikron ne izbira med cepljenimi in necepljenimi, ukrep o pomoči za nakup testov za samotestiranje samo za necepljenje in neprebolevnike v slabši položaj postavlja podjetja z visokim odstotkom precepljenosti med zaposlenimi. »Podjetja so zaradi omikrona prisiljena, če želijo ohraniti proizvodnjo, dnevno testirati vse zaposlene (cepljene, prebolevnike in necepljene). Tista podjetja, ki so se ves čas aktivno trudila doseči čim višjo stopnjo precepljenosti med zaposlenimi, pa zaradi tega dejstva niso upravičena do pomoči za te delavce. S spremenjenim ukrepom bi delodajalci lažje nadzirali okužbe v delovnih procesih, kar bi imelo za posledico manj motenj v gospodarstvu, hkrati pa bi takšen ukrep imel pozitivne učinke na javno zdravje.«