Francoski teolog Guy Lafon (1930–2020) v tem delu pokaže, v čem je Abraham pomemben za vse, ki se sklicujejo nanj kot očeta vere: jude, kristjane in muslimane.

Obstaja »Abrahamova religija«, ki presega religije in posamezne veroizpovedi. Zakaj? Ker je udejstvovanje v njej vera!

»Vera? Toda vera v kaj? Vera v koga? Ker veri vedno pripisujemo kak predmet ali kakega naslovljenca, se tem vprašanjem ni mogoče izogniti. Dodajmo torej glagolu verovati dopolnilo in povejmo, da gre pri Abrahamu za vero v vero.«

Judje, kristjani in muslimani se sklicujejo na Abrahama: za monoteiste je »oče vernikov«.

Lafon poskuša pokazati, kako je Abraham univerzalen lik

O Abrahamovem zgodovinskem obstoju ne vemo ničesar. Toda njegovo duhovno potomstvo je ogromno in tisti, ki so povezani z njegovim imenom, »so tako številni kakor pesek na morskem obrežju«. Judje, kristjani in muslimani se sklicujejo nanj: za monoteiste je »oče vernikov«.

Svetopisemske pripovedi, ki govorijo o njem, so med najbolj znanimi: odhod iz Ura na Kaldejskem v deželo, ki jo je obljubil Bog, neverjetno Izakovo rojstvo in njegovo žrtvovanje, prikazanje Boga pri Mamrejevih hrastih, pripoved o Sodomi in Gomori.

Prevod Lafonove knjige na razumljiv in sodoben način slovenskemu bralcu razloži, kaj je Lafonova teologija, kako razume vero in kako so medčloveški odnosi povezani z vero.

Guy Lafon poskuša torej pokazati, kako je Abraham resnično univerzalen lik. »Bralci Svetega pisma si vedno znova prilaščajo zgodbo o Abrahamu in v njeni pripovedi črpajo tisto, kar jim omogoča, da razumejo sami sebe v družbi, sredi sveta.«

Prevod Lafonove knjige Abraham ali iznajdba vere na razumljiv ter sodoben način slovenskemu bralcu razloži, kaj je Lafonova teologija, kako razume vero in kako so medčloveški odnosi povezani z vero.

FOTO: Celjska Mohorjeva

Odnos je ključ za razumevanje človekovega življenja in njegove vere

Guy Lafon se je rodil leta 1930 v Parizu. Po maturi je nadaljeval šolanje na elitnem Lycée-ju Henri-IV in se leta 1952 vpisal na Ėcole normale supérieur. Po odsluženem vojaškem roku je leta 1957 vstopil v semenišče des Carmes v centru Pariza in duhovniško posvečenje prejel 12. marca 1961.

Leta 1969 je na Katoliškem institutu v Parizu zaključil doktorski študij in nato skoraj 30 let predaval dogmatiko na isti ustanovi. Nekaj let je poučeval tudi klasične jezike na škofijski klasični gimnaziji Saint Stanislas. Od leta 1996 do 1997 je to ustanovo vodil kot direktor.

Guy Lafon je v teološki biblični šoli za laike na svojski način učil branja bibličnih besedil.

Leto 1994 je zaznamovalo začetek njegove teološko biblične šole za laike, kjer je na svojski način učil branja bibličnih besedil. Ves čas se je tudi pastoralno udejstvoval na različnih pariških župnijah.

V raziskovanju je razvil »relacijsko teorijo«; v njej je odnos ključ za razumevanje človekovega življenja in njegove vere.

Lafonov bibliografski opus šteje več kot sto znanstvenih člankov in knjig. Umrl je leta 2020 v Parizu.

Kakor se človek brez lastnih zaslug (z)najde v življenju, tako se oseba (z)najde v odnosu, torej tudi v veri.

Mari Jože Osredkar: Guy Lafon – mislec odnosa

V zbirka Znanstvena knjižnica je izšla študija dr. Marija Jožeta Osredkarja Guy Lafon – mislec odnosa.

Guy Lafon (1930–2020) je francoski teolog, ki v svoji relacijski teoriji pokaže, da niso osebki tisti, ki vzpostavljajo odnose med seboj, temveč odnos rodi osebke. Kakor se človek brez lastnih zaslug (z)najde v življenju, tako se oseba (z)najde v odnosu, torej tudi v veri.

Lafon preseže nasprotje med objektivnostjo in subjektivnostjo ter izpostavi odnos kot tisto najpomembnejše za razumevanje stvarnosti, in sicer v treh stopnjah: na spoznavoslovni ravni v Esquisses pour un christianisme /Orisi nekega krščanstva/, v filozofskem smislu v Le Dieu commun /Skupni Bog/, na teološki ravni pa v L’autre-roi /Drugi je kralj/ in v Abraham ou l’invention de la foi /Abraham ali iznajdba vere/.

Guy Lafon izpeljuje svojo teologijo iz antropologije, kjer ne govori le o fizičnem trpljenju in smrti, temveč o vseh stiskah, v katerih se znajde moderni človek. Hkrati z opisovanjem življenja govori o odrešenju.

Še več, njegovo razmišljanje o dogajanju med ljudmi je v bistvu razmišljanje o Bogu med nami. Njegovi spisi so izraz vernika, ki prepoznava Božjo podobo in njegovo delovanje med nami.

Luigi Ballerini. FOTO: Celjska Mohorjeva

V disertaciji je obdelal odrešenje v Lafonovi teološki misli

Osredkarjeva študija ob Lafonovi knjigi Abraham ali iznajdba vere želi na razumljiv ter sodoben način slovenskemu bralcu razložiti, kaj je Lafonova teologija, kako razume vero in kako so medčloveški odnosi povezani z vero. Vsekakor ima osrednje mesto v Lafonovi teologiji odnos.

Mari Jože Osredkar, duhovnik slovenske frančiškanske province, rojen 1963 v Ljubljani, je oktobra 2002 doktoriral na Katoliškem inštitutu v Parizu. V svoji disertaciji je pod mentorstvom Josepha Caillota obdelal odrešenje v Lafonovi teološki misli.

Od leta 2009 je predstojnik katedre za osnovno bogoslovje in dialog ter na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava osnovno bogoslovje, nekrščanska verstva in religiologijo.