Poleg dogovora o izvozu žita so se v Lvovu med drugim dotaknili tudi vprašanj v zvezi z jedrsko elektrarno v Zaporožju, ki je pod nadzorom ruskih sil. Erdogan se je v komentarjih po srečanju dotaknil obstreljevanja te nuklearke in opozoril na nevarnost »novega Černobila«. Njegovim opozorilom se je pridružil tudi Guterres, ki je opozoril, da bi bila kakršnakoli poškodba jedrske elektrarne samomorilsko dejanje. Zahteval je umik vseh vojaških sil iz območja elektrarne in dejal, da rešitev za varnost elektrarne vidi v dogovoru, ki bi območje razglasil za civilno infrastrukturo.

Erdogan je poleg tega Ukrajini zagotovil, da je Turčija na njeni strani. Zelenski pa je turškega predsednika ob njegovem obisku Ukrajine pohvalil in dejal, da je to »znak močne podpore mogočne države«. Turški predsednik je izrazil prepričanje, da bi se mir v Ukrajini moral doseči za pogajalsko mizo in dodal, da se bo o tem pogovoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Zelenski za pogajanja šele po umiku Rusije, Guterres napovedal izvidniško misijo

Zelenski je možnost miru brez umika vseh ruskih sil zavrnil in dejal, da so se o miru pripravljeni pogovarjati, ko ruske enote zapustijo Ukrajino. Novinarjem je dejal, da je bil zelo presenečen, ko mu je Erdogan sporočil, da je Rusija »pripravljena na neke vrste miru«. Sestankujoči so se dotaknili tudi vprašanj v povezavi z julijskim napadom na zapor z ukrajinskimi vojnimi ujetniki v Donbasu. Guterres je glede napada, za katerega se sprti strani medsebojno obtožujeta, napovedal izvidniško misijo, ki jo bo vodil brazilski general Carlos dos Santos Cruz.

Turški predsednik Erdogan, ukrajinski predsednik Zelenski in generalni sekretar ZN Guterres na srečanju v Lvovu. FOTO: Facebook Recep Tayyip Erdoğan

»Zdaj si bomo še naprej prizadevali za pridobitev potrebnih zagotovil, da bi zagotovili varen dostop do kraja in vseh drugih lokacij,« je dejal Guterres. 

Generalni sekretar ZN bo v petek predvidoma obiskal še ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, nato pa se bo v soboto odpravil v Turčijo. Tam bo pred vrnitvijo v New York obiskal skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz žita z območja ob Črnem morju. 

Rusija protestira pri Estoniji zaradi demontaže spomenikov iz časa Sovjetske zveze

Med tem je Rusija estonskemu zunanjemu ministrstvu poslala protestno noto v zvezi z odstranitvijo spomenikov iz časa Sovjetske zveze. Namestnik direktorja oddelka za informiranje in tisk ruskega zunanjega ministrstva Ivan Nečajev je sporočil, da so ruske oblasti Estoniji poslale protestno noto zaradi odstranitve spominskega obeležja s sovjetskim tankom T-34 in še šestih drugih spomenikov. 

Ti vključujejo spominske plošče na osrednjem Petrovskem trgu, spomenik sovjetskemu vojaku Igorju Grafovu, obelisk v spomin vojakom Rdeče armade, spomenik desantnim enotam v Merikuli in še dva druga spomenika v mestu Narva, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

»Hkrati so estonski politiki razglasili smer popolne odstranitve vse spominske dediščine sovjetskega obdobja,«  je dejal Nečajev in pri tem dodal, da je bilo v državi v zadnjem času skupaj odstranjenih približno 15 objektov sovjetske dediščine. Odstranjevanje spomenikov je po njegovih besedah potekalo ob množičnih protestih prebivalcev Narve ter podpori policije in mejne straže, pod pretvezo zagotovitve notranje varnosti. 

Estonijo prizadel najobsežnejši kibernetski napad

Še isti dan so ruski hekerji kot odziv na demontažo sprožili val kibernetskih napadov na estonski javni in zasebni sektor, a je oblastem uspelo napade zaustaviti, storitve pa niso bile ovirane. Odgovornost za napad je prevzela ruska hekerska skupina Killnet, ki je dejala, da se je maščevala za demontažo spomenikov iz sovjetskega obdobja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Estonija je bila deležna najobsežnejših kibernetskih napadov od leta 2007,«  je sporočil estonski podsekretar za digitalno preobrazbo Luukas Ilves. Napadi so bili usmerjeni predvsem na spletne strani policije in vlade.

Hkrati pa je vlada v Talinu sporočila, da namerava Ukrajini dobaviti dodatno orožje. Podpreti nameravajo tudi britansko pobudo za razširitev usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil in v sodelovanju z Nemčijo Ukrajini podariti terensko bolnišnico, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili z estonskega obrambnega ministrstva. 

Estonija zaostrila pogoje za vstop ruskih državljanov

V Estoniji so medtem včeraj začele veljati omejitve pri vstopu v državo za ruske državljane, ki jih je Talin uvedel zaradi ruske invazije v Ukrajini. Estonija je državljanom Rusije prenehala izdajati vizume in prepovedala vstop Rusom z vizumi v turistične, poslovne, športne in kulturne namene, izdanimi v Estoniji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Bodo pa v Estonijo še vedno lahko vstopili ruski državljani z vizumi, izdanimi v eni od preostalih članic schengenskega območja.

Estonija si prizadeva prepoved vizumov za Ruse na ravni Evropske unije. FOTO: Pexels

Estonija bo tudi še naprej izdajala vizume v določenih primerih, med drugim ruskim diplomatom in njihovim družinskim članom. Vizum bodo odobrili tudi Rusom, ki bodo želeli obiskati bližnje sorodnike, ki so estonski državljani, ali pa imajo v baltski državi že dlje časa stalno bivališče.

Estonija bo okrepila nadzor nad vizumi na treh mejnih prehodih z Rusijo

Po napovedih tiskovnega predstavnika estonskega notranjega ministrstva bo Estonija okrepila nadzor nad vizumi na treh mejnih prehodih z Rusijo. V Estonijo po navedbah tamkajšnje policije vsak dan vstopi okoli 2500 ruskih državljanov, skoraj polovica med njimi z vizumi v turistične namene. Estonija si skupaj z Latvijo in Finsko, ki prav tako mejita na Rusijo, prizadeva za popolno prepoved vizumov za Ruse na ravni Evropske unije.