Prihod pevk in dirigenta v dolgih kutah je napovedal prav posebno koncertno doživetje. Ob zaključku božičnega časa so Grudnove Šmikle s Tonetom Potočnikom pripravile koncert gregorijanskega korala v dveh delih: v prvem delu smo prisluhnili božični maši, v drugem pa psalmom in antifonam, posvečenim svečnici.

Zdravilna kopel za poslušalce

Meditativno enoglasno petje, ki je značilno za gregorijanski koral, so tokrat občasno obogatile večglasne harmonije, kar je bila nekdaj posebnost nekaterih slovesnosti, kot je pojasnil Potočnik. Nastop Grudnovih Šmikel pa je dopolnila tudi premišljena koreografija: petje v krogu, petje v procesiji, petje ob Novorojenem Detetu v zibki. Ubranost pevk in dirigenta je ustvarjala mistično vzdušje in zdravilno objela cerkev, polno poslušalcev.

Potočnik, ki je znan po tem, da skladbe ob izvajanju rad okrasi s svojimi izvirnimi dodatki, se tej tradiciji tudi tokrat ni izneveril. Ob izvajanju aleluje iz tradicije ambrozijanskega korala, ki se še vedno poje na ozemlju današnje milanske škofije, je nekaterim delom dodal še dva glasova in tako ustvaril slovensko verzijo te aleluje.

Tone Potočnik, dirigent, organist, skladatelj, strokovnjak za koralno glasbo in profesor na Akademiji za glasbo. FOTO: Katarina Ropret

Koral je molitev, ki se poje

Da ima koral posebno moč, je prepričan Tone Potočnik, velik poznavalec koralnega petja pri nas. »Koral je molitev, ki se poje, ali obrnjeno, glasba, ki se moli. Zaradi svobodnega ritma ta glasba kot da nekje lebdi. Imaš občutek nečesa nematerialnega, dviga z zemlje ... Prepričan sem, da pomeni vrh v glasbi. Zapolnjuje težnjo po duhovnem,« je povedal. Potočnik, sicer tudi profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, je tam leta 1992 uvedel gregorijanski koral kot študijski predmet.

Ustanovil je tudi tri koralne zbore in s številnimi koncerti širi prepoznavnost te glasbe po Sloveniji. Sam pa je koral spoznaval tudi v njegovem avtentičnem okolju: v samostanih v Pleterjah in v Stični, pa v francoskem Le Barroux blizu Avignona.

Z Grudnovimi Šmiklami, s katerimi ga družijo tudi rodne korenine (oboji izhajajo iz Selške doline), je tokrat sodeloval prvič. »Z veseljem sem sprejel povabilo in željo Grudnovih Šmikel, da svojo bogato umetniško glasbeno pot nadgradijo še z izkušnjo prepevanja melodij gregorijanskega korala.« Za Šmikle pa je bil ta projekt odskočna deska, da se po odhodu dolgoletne dirigentke Marjete Naglič in krajšem premoru ponovno smelo podajo glasbeni prihodnosti naproti.