Znanstveniki so v poročilu, ki je bilo objavljeno 9. avgusta, ugotovili, da bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. 

Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je za STA izpostavila, da gre za poročilo, ki je nastajalo šest let in gre za konkreten izbor znanstvenih spoznanj s tega področja.

Poročilo ima tri dele 

Prvi del govori o tem, kaj vse se je v tem obdobju že zgodilo. Po ocenah klimatologinje so se v tem času zgodile drastične spremembe ne samo temperature, ampak tudi vodnega cikla v zvezi z močnimi nalivi in sušnimi obdobji. 

Imamo tudi obsežne spremembe v zamrznjenem delu planeta, spremembe pa so tudi v oceanih, kar je zelo zaskrbljujoče. Oceani so se zelo ogreli, njihova kislost se je povečala, biološki procesi že tečejo drugače.

Ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil. (Lučka Kajfež Bogataj)

Drugi del poročila govori o tem, kaj se nam lahko zgodi v prihodnosti. Projekcije so modelske in temeljijo na bodočem razvoju družbe. Oblikovanih je pet scenarijev, tudi bolj trajnosten, ki bi ga lahko dosegli, če bi se takoj odpovedali fosilnim gorivom in spremenili potrošniške navade. »Najbolj optimističen scenarij bi tako vodil v ogrevanje do samo dve stopinji Celzija do konca stoletja,« poroča STA. 

Potrebno je začeti takoj 

Tretji del poročila predstavljajo vedno večja tveganja, tudi za večje spremembe. Obstaja možnost, da smo že presegli kakšen prag, kjer nas lahko v zelo kratkem času čakajo nenadne spremembe. 

Gre za procese, ki smo jih kot človeštvo že sprožili in ki se ne morejo povrniti v prvotno stanje. »Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti,« je dejala Kajfež Bogatajeva. 

Vpliv na Slovenijo 

Kar se tiče vpliva podnebnih sprememb na Slovenijo, lahko pri nas že zdaj opazimo zametke tega, kar nas čaka v prihodnje. Vročinski valovi so nekaj, kar nas bo prizadelo z vidika poljedelstva, zdravja in turizma. Vedno več bo tudi poplav, suš in zelenih zim. 

Slovenijo in državljane čakata dva obsežna »projekta«. Prvi je ta, da se znebimo fosilnih goriv oziroma zmanjšamo ogljični odtis; drugi pa, da se prilagodimo na to, kar že imamo in kar nas čaka na področju podnebnih sprememb. 

»Tudi če se zdaj začnemo vsi voziti s kolesi, se bodo podnebne spremembe še vedno dogajale in nanje se moramo prilagoditi,« je dejala Lučka Kajfež Bogataj. Potrebni bodo prilagoditveni ukrepi, kot je primerno obnašanje ob vročinskih valovih in protipoplavna zaščita – predvsem v obliki izseljevanja ljudi s poplavno ogroženih območij.

V kmetijstvu se bo treba pripraviti na visoke temperature, nove škodljivce in spremembe pri pridelavi pridelkov. Zdravstvo se bo moralo pripraviti na nova vročinska stanja in nove bolezni, prilagoditve pa bodo potrebne tudi v turizmu.