Grozdetova poezija na slikah izpod Blegoša
Grozdetova poezija na slikah izpod Blegoša
»Kaj ima Poljanska dolina, da od tam prihajajo tako veliki umetniki? Je to lepa narava, čisti zrak?« Tako se je vprašal škof Andrej Glavan, predno je nocoj v galeriji Družina odprl razstavo likovnih del »slikarja izpod Blegoša« Petra Jovanoviča. Cikel del, vsebinsko naravnan na poezijo Lojzeta Grozdeta, je umetnik že pokazal svojim župljanom letos septembra, ko so Javorje nad Škofjo Loko praznovale 140. obletnico župnije, tokrat je cikel razstavljen v prestolnici v galeriji Družina.
Predno je nastala prva slika, je Grozdetove pesmi prebiral vsak dan vsaj dve leti
Umetnik Jovanovič je potem, ko je že naslikal cikle slik na poezijo številnih pesnikov, med drugim Balantiča, Minattija, Pavčka, Menarta polistal še po Grozdetovi poeziji. »Zbirko sem naročil pri založbi Družina kar po pošti, potem pa me je dobri dve leti vsak dan spremljala. Grozdetove pesmi sem prebiral, ob njih molil, premišljeval, jih ponotranjil. Postale so del mene. Šele nato sem začel delati skice,« je povedal Jovanovič. Grozdetove pesmi, v knjižnih izdajah se jih je ohranilo prek 150, so razdeljene v več skupin: domovinske, narodne, Marijine, molitvene, pesmi o naravi, priložnostne, razigrane … »Takšne so tudi podlage na mojih risbah: rdeča je ljubezenska, modra Marijina in tako naprej,« razloži 78-letni umetnik, ki je v pol stoletja ustvarjanja ustvaril izjemen prepoznaven opus v najrazličnejših tehnikah.
Na odprtje razstave Petra Jovanoviča so prišli številni prijatelji in ljubitelji umetnosti od blizu in daleč.
Škof Glavan: »Grozde sodi med največje Slovence«
Da je vesel Jovanovičevega cikla likovnih del, narejenega na Grozdetovo poezijo, je dejal škof Glavan in o Grozdetu povedal misli Tarasa Kermaunerja: »Grozde združuje Baragovo gorečnost, in apostolat, Gnidovčevo askezo in trpljenje, Slomškov dar za organizacijo in slovensko zavednost. Čudež je že to, da se je med nami rodil človek kot je bil Grozde. Simbolizira vse trpljenje, ki so ga prestali krščanski in katoliški Slovenci med drugo svetovno vojno in po njej zaradi svoje verske pripadnosti ... Grozde sodi med največje mlade Slovence.«
»Ne samo verzi mučenca Grozdeta, tudi Petrove risbe prepričljivo dokazujejo, da je umetnost hrana duhovnega življenja«
»Petrova risarska dela na temo Grozdetove poezije gledalca ne prepričujejo, temveč subtilno dopolnjujejo literarno predlogo in odkrivajo njene skrite dimenzije. V izrazito avtorskem slogu se prepletata kiparsko občuteno grajenje figur in predmetov ter raznoliko črtovje … Avtor z rabo srebrnega in zlatega črtovja ustvarja skrivnostno svetlobo in nizanje prostorskih plastnih kopren, kar stopnjuje duhovno razsežnost podob,« je ob razstavi v Javorjah zapisal likovni kritik Boštjan Soklič, na nocojšnjem odprtju pa prebrala Manica Ferenc. »Ne samo verzi mučenca Grozdeta, tudi Petrove risbe prepričljivo dokazujejo, da je 'umetnost res živilo', hrana duhovnega življenja.«
V spomin na odprtje razstave v galeriji Družina je umetnik Jovanovič škofu Glavanu poklonil risbo na temo Grozdetove poezije.
Kdo je Peter Jovanovič?
Peter Jovanovič velja za enega naših najbolj iskanih in prepoznavnih kiparjev. Vedno si je želel študirati, a ker je moral skrbeti za družino, nikoli ni odšel na akademijo. Vsak prosti trenutek pa je ustvarjal, tudi prebral je vse knjige o umetnosti, ki si jih je prinesel iz doline. Motive za risbe in lesene kipe je pobiral iz kmečkega življenja, v kipih je upodabljal podrobnosti, ki jih drugi še opazili niso. Po samostojni razstavi na škofjeloškem gradu leta 1966, ko je pokazal 45 risb in 12 lesenih kipov, so ga odkrili mediji – fotografije suhljate postave brkatega umetnika in njegovih kipov so zavzemale cele časopisne strani, televizija je o »samorastniku izpod Blegoša« posnela oddajo, založbe so mu ponujale v ilustracijo knjige, kmečkega fanta so domači hodili iskat na bližje travnike, ko so ga sredi dneva obiskovali gosposki ljudje, da bi si ogledali njegovo ustvarjanje.
Še danes, pri 78-letih, ustvarja v Dolenji Žetini v Poljanski dolini na kmetiji na tisoč metrih nadmorske višine. Pol stoletja iz lipovih, hrastovih in češnjevih debel izpod Blegoša dolbe podobe iz življenja. Oživlja ljudi iz njegove vasi, literarne junake in motive iz ljudskega izročila. Najbolj znan je po lesenih kipih, že dolgo je zvest tudi risbi. V Poljanski dolini in širše ga poznajo tudi kot dobrotnika, ki svoje risbe daruje v dobrodelne namene.
Umetnika Jovanoviča so v galerijo Družina prišli pozdraviti številni prijatelji, Franci Petrič je odprl njegovo razstavo septembra v župniji Javorje v Poljanski dolini.
Manici Ferenc je za ureništvo Družine podaril lesen kip angela: "vsak dan vas bo pazil!" je zagotovil umetnik.
Umetnik Jovanovič vedno ustvarja skrit v svojem ateljeju na kmetiji na skoraj tisoč metrov nadmorske višine pod Blegošem. Tako "skrit" in v ozadju želi ostati tudi, ko se odpira razstava njegovih del.
VIDEO: