V popoldnevu pred večerno mašo v cerkvi v Kranjski Gori v spomin na umrle ruske vojake, ki jih je 8. marca 1916 zasul snežni plaz pri gradnji ceste na Vršič, je Svet krščanskih cerkva v Sloveniji, ki mu predseduje celjski škof Stanislav Lipovšek in delegacija Ruske pravoslavne cerkve s sanktpetersburškim škofom Kronštadtskim Nazarijem na Blejskem otoku pripravila ekumenski pogovor. Poleg predstavnikov Katoliške in Ruske pravoslavne cerkve so se pogovora udeležili še predstavniki Srbske pravoslavne cerkve in evangeličanske cerkve. Po pogovoru so sprejeli izjavo za javnost O mirovnem poslanstvu krščanskih cerkva, ki jo v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Z Bleda so se predstavniki odpeljali v Kranjsko Goro, kjer so se v župnijski cerkvi udeležili maše, ki jo je za umrle ruske vojake daroval celjski škof Stanislav Lipovšek (fotografije Ivo Žajdela)

O srečanju ruske delegacije z nadškofom Stanislavom Zoretom v ljubljanski stolnici in misli iz pridige škofa Lipovška pri maši v Kranjski Gori na povezavi
https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/skof-lipovsek:-%C2%BBkraj-bolecine-je-postal-kraj-molitve%C2%AB (Več v prihodnji tiskani številki Družine!)



Že pred mašo je pred cerkvijo pripravil koncert Ženski pevski zbor Sanktpetersburške duhovne akademije Ruske pravoslavne cerkve, ki spremlja rusko cerkveno delegacijo. Zbor je eden od akademskih zborov, pri katerem sodelujejo študenti cerkveno-dirigentskih študijev na Fakulteti cerkvene umetnosti. Njihov osnovni repertoar je duhovna glasba, izvajajo pa tudi druga vokalno-zborovska dela ruskih in drugih skladateljev ter ruske narodne pesmi. Ženski zbor, ki gostuje v Sloveniji, spremlja pravoslavna bogoslužja v cerkvah in samostanih Ruske pravoslavne cerkve. Zbor je prepeval tudi pri maši v Kranjski Gori; v nedeljo, 29. julija, ob 20. uri pa bo imel koncert v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani



O mirovnem poslanstvu krščanskih cerkva

(Izjava za javnost, ki so jo podpisali: Nj. Ekscelenca škof Kronštadtski Nazarij, Nj. Visokopreosveštenstvo mitropolit zagrebško-ljubljanski dr. Porfirije, Msgr. dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof, predsednik Sveta krščanskih Cerkva, Mag. Geza Filo, škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji)

Molitev za večni mir ruskih ujetnikov, ki so pred stodvema letoma pod Vršičem darovali svoja življenja, predstavnikom krščanskih Cerkva nudi priložnost za vnovično bratsko srečanje in ekumenski pogovor. Ker letos mineva sto let od konca 1. svetovne vojne, smo želeli skupaj razmišljati o mirovnem poslanstvu krščanskih Cerkva. »Velika vojna« se je zaradi sebičnih interesov velikih sil začela sredi krščanske Evrope in se razdivjala po vsem svetu. Posebej hudi boji so se odvijali na bližnji Soški fronti. Kristjani so se bojevali in umirali na nasprotnih straneh. Zato je po prvi svetovni vojni skupaj z ekumenskim gibanjem med kristjani nastalo tudi mirovniško gibanje. Za mir in za edinost kristjanov je živel in umrl evangeličanski teolog in mučenec Dietrich Bonhoeffer, eden najsvetlejših likov 20. stoletja.

K delu za mir kristjane najprej zavezuje Sveto pismo, še posebej oznanilo Jezusa Kristusa. S svojim rojstvom je oznanil »mir ljudem na zemlji« (Lk 2,14). Podaril nam je svoj mir, ki ga svet ne more dati (Jn 14,27), mir, ki je sad njegove smrti in vstajenja od mrtvih. Blagroval je tiste, ki delajo za mir, saj bodo Božji otroci (Mt 5,9). Njegove besede: »Vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani« (Mt 26,52), lahko razumemo kot resno opozorilo na nevarnost samouničenja človeštva. Zato se ne more imenovati kristjan, kdor ni človek miru, kdor ne moli in ne dela za mir.

Kristjani v preteklosti nismo bili vedno graditelji miru, saj je naša zgodovina tudi zgodovina verskih vojn in preganjanj drugače verujočih. V 20. stoletju pa so krščanske Cerkve odločneje stopile na pot miru. Zavedajo se, da je mir najprej Božje delo in Božji dar, zato se ob vsakem bogoslužju dviga k Bogu tudi prošnja za mir. Božja liturgija sv. Janeza Zlatoustega, ki jo z veliko ljubeznijo obhajajo pravoslavne Cerkve, takoj na začetek postavlja prošnjo »za mir vsega sveta«, »za mir, ki prihaja od zgoraj«. Moskovski patriarh Kiril in papež Frančišek sta ob srečanju na Kubi februarja 2016 povabila katoličane in pravoslavne vseh dežel, »naj se učijo živeti skupaj v miru in ljubezni in naj 'bodo med seboj istih misli'« (Rim 15,5). V mestu Bari so nedavno predstavniki krščanskih Cerkva z Vzhoda skupaj s papežem molili za mir na Srednjem Vzhodu. Krščanska navzočnost v teh deželah, ki so zibelka krščanstva, zaradi vojne in nasilja ugaša, morda za vselej. Zato so predstavniki Cerkva enodušno molili in prosili od Gospoda nebes »tisti mir, ki ga mogočniki na zemlji še niso uspeli najti.«Za naše brate, ki trpijo, so prosili z besedami psalma: »V tebi naj bo mir!« (Ps 122,8).

Molitev in delo za mir sta tudi v središču prizadevanj evangeličansko-luteranske Cerkve in drugih Cerkva, ki izvirajo iz reformacije. Zavezanost miru so vnovič potrdile ob obeleževanju petstoletnice reformacije (2017). Mirovne pobude podpira in koordinira zlasti Svetovni svet Cerkva, v katerega so te Cerkve včlenjene, in ki letos obhaja svojo sedemdesetletnico (1948-2018).

Tudi Rimskokatoliška Cerkev pri evharistiji prosi nebeškega Očeta: »Podari nam mir v naših dneh.« Na Jezusa Kristusa se obrača s prošnjo: »Utrdi svojo Cerkev v miru in jo vodi k popolni edinosti«. Papeži 20. stoletja, ki so bili priče dveh svetovnih vojn, so – žal brez uspeha – klicali k miru. Pij XII. je svaril: »Z mirom ni nič izgubljeno, z vojno lahko izgubimo vse.« Na pobudo Pavla VI. se 1. januar vse od leta 1968 obhaja kot dan miru. Pravičnost, mir, ohranjevanje stvarstva in sprava – to so bile naloge, ob katerih so na treh evropskih ekumenskih zborovanjih (Basel, Graz, Sibiu) razmišljali in molili evropski kristjani vseh Cerkva. Papež Janez Pavel II. je 27. oktobra 1986 povabil predstavnike krščanskih Cerkva in svetovnih verstev v Assisi, da bi skupaj molili za mir. Ta pobuda se v različnih oblikah uresničuje do današnjih dni. 

Grobovi žrtev obeh svetovnih vojn, raztreseni po celi Evropi, kličejo: »Nikoli več vojne!« Umrli ruski ujetniki pod Vršičem kličejo: »Nikoli več vojne!«, kajti vojna je »zločin proti Bogu in proti človeku.«¹

Na koncu bi radi spomnili na besede, ki jih je po molitvi ob ruski kapeli pod Vršičem leta 2016 izrekel metropolit Volokolamski Ilarion: »Naj se nikoli ne ponovijo tragedije, ki so se odigrale pred sto leti in ki so uničile brezštevilna človeška življenja. Naj sonce miru sije nad našimi državami in nad vso našo evropsko celino. Naj Gospod Bog blagoslavlja naše narode.«

Zavedajoč se, da »mir ni nikoli za vedno pridobljen, marveč ga je treba neprestano graditi,«²se spodaj podpisani predstavniki krščanskih Cerkva v Sloveniji skupaj s predstavniki Ruske pravoslavne Cerkve vnovič zavezujejo molitvi in delu za mir v naših deželah in povsod po svetu. Iz Barija naj prek Bleda in Vršiča vse do trpečih bratov na Srednjem Vzhodu odmevakrik psalma: »V tebi naj bo mir!« (Ps 122,8).

Pred kranjskogorsko cerkvijo so koncertu prisluhnili tudi cerkveni dostojanstveniki.