Tovrstni turnirji v središčih mest že vrsto let niso nič neobičajnega, letos so (ali bodo) med drugim zasedli ulice in trge Madrida, Prage, Sofije, Budimpešte, Montpelliera.

Neposrečena umestitev prizorišča

Vse lepo in prav, če ne bi neposrečena umestitev prizorišča na Pogačarjevem trgu, tik ob ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, in živahno dogajanje (gneča in hrup sta za tamkajšnje stanovalce zelo moteča že običajno, kaj šele ob posebnih prireditvah, denimo petkovih Odprtih kuhnah) motila ne le bogoslužij v cerkvi, temveč tudi normalnega življenja in dela na ljubljanski nadškofiji, na kar opozarja Boštjan Prevc, tajnik ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta.

Za molitev in srečanje z Bogom sta potrebna mir in zbranost. Vsako glasnejše dogajanje v bližini to moti. Je pravzaprav groba kršitev pravice do svobode veroizpovedi. (Boštjan Prevc)

V biser baročne Ljubljane to ne sodi

Kot poudarja, na škofiji ne nasprotujejo dejavnostim, ki bi spoštovale stolnico in druge profane stavbe kot prostor bogoslužja, klasične kulture in slovenske tradicije, da pa kulinarični in zabavni dogodki, ki za seboj potegnejo glasno veseljačenje pozno v noč, nepopisno gnečo in tudi oviran dostop, v biser baročne Ljubljane ne sodijo.

Onemogočen prehod okoli stolnice

»V nedeljo so začeli prizorišče turnirja v odbojki na mivki postavljati že zjutraj. Do srede so postavljali, nato so do nedelje potekale tekme s finalom ob 22. uri. Se razume – z močnim ozvočenjem kot v kakšni športni dvorani. Trg je bil domala v celoti zaseden z vso infrastrukturo. Okoli stolnice ni bil možen prehod, prav tako ne okoli škofije, semenišča,« je uvodoma pojasnil Prevc.

Stolnica je stara prek 300 let in kulturni spomenik državnega pomena; kot taka nima in ne more imeti zvočne izolacije. Zato je hrup okoli nje resnično moteč za vse, ki vanjo prihajajo in se želijo srečati z Bogom. (Boštjan Prevc)

Stranišča in kante naslonjeni na fasado stolnice

Dogajanje je po njegovih besedah močno motilo bogoslužje v stolnici, ljudi, ki so še težje dostopali do stolnice, je motilo tudi pri molitvi in spovedi, hkrati je bilo ovirano tudi normalno življenje in delo na škofiji. »Dostop z avtom smo imeli skorajda onemogočen, zlasti ker so petkovo Odprto kuhno prenesli na Stritarjevo ulico in jo raztegnili še na soboto. Prenosna stranišča in kante za smeti so bile naslonjeni na fasado škofije in stolnice, spomeniško zaščitenih stavb,« je opozoril nadškofov tajnik.

Vsako glasnejše dogajanje v bližini moti mir in zbranost

Prevc se, ob številnih športnih objektih v Ljubljani in vseh drugih trgih v mestu, sprašuje, zakaj mora biti tak direndaj ravno v neposredni bližini stolnice – svetega prostora bogoslužja, molitve in srečanja z Bogom. »Za to sta potrebna mir in zbranost. Vsako glasnejše dogajanje v bližini to moti. Je pravzaprav groba kršitev pravice do svobode veroizpovedi,« poudarja nadškofov tajnik.

Prenosna stranišča in kante za smeti so bile naslonjeni na fasado škofije in stolnice, spomeniško zaščitenih stavb. FOTO: Boštjan Prevc

Kulturni spomenik brez zvočne izolacije

V stolnici je ob nedeljah osem in ob delavnikih šest maš, vsakodnevno spovedovanje, druge pobožnosti, je tudi odprt prostor za osebno molitev. »Stolnica je stara prek 300 let in kulturni spomenik državnega pomena; kot taka nima in ne more imeti zvočne izolacije. Zato je hrup okoli nje resnično moteč za vse, ki vanjo prihajajo in se želijo srečati z Bogom,« opozori Prevc.

Ali verniki niso nič vredni?

V isti sapi se sprašuje, ali verniki v stolnici niso nič vredni in zakaj so njihove pravice do svobodnega izpovedovanja vere prezrte. »Zakaj lahko pred vrati in pod okni stolnice različni organizatorji pišmeuhovsko, brez ozira na duhovno življenje v stolnici, prirejajo razne hrupne prireditve?« se sprašuje.

Zakaj lahko pred vrati in pod okni stolnice različni organizatorji pišmeuhovsko, brez ozira na duhovno življenje v stolnici, prirejajo razne hrupne prireditve? (Boštjan Prevc)

Skrunitev sakralnega prostora

Nadškofov tajnik glede na to, da je stolnica svet prostor, posvečen molitvi in bogoslužju, doživlja tovrstno dogajanje v njeni neposredni bližini za skrunitev sakralnega prostora. »Žalostno je, da kljub številnim opozorilom različni organizatorji to kar naprej počnejo,« izpostavlja Prevc v imenu nadškofije, ki že nekaj let opozarja na problematiko dogajanja na Pogačarjevem trgu. Nekaj dopisovanja in pogovorov je že bilo z Javnim podjetjem Ljubljanska parkirišča in tržnice, d. o. o., z občinskimi službami in organizatorji posameznih dogodkov.

Kot katoličan se čuti poteptan in odrinjen

»Kot duhovnika me na stolnico vežejo posebno močna duhovna čustva. Je moj duhovni dom. Ob takih dogodkih sem žalosten, prizadet, ranjena so moja verska čustva, kot katoličan se čutim poteptan in odrinjen. Ker je ljubljanska stolnica simbol katoliške vere in Cerkve, podobno čutijo tudi drugi duhovniki in verniki,« je še sporočil Boštjan Prevc.

Kot duhovnika me na stolnico vežejo posebno močna duhovna čustva. Je moj duhovni dom. Ob takih dogodkih sem žalosten, prizadet, ranjena so moja verska čustva, kot katoličan se čutim poteptan in odrinjen. (Boštjan Prevc)

Veseljačenje, smrad, dim, hrup, oviran dostop ...

Na ljubljanski nadškofiji menijo, da »Odprta kuhna« in podobni dogodki na Pogačarjevem trgu v kare stolnice, semenišča in škofije, v biser baročne Ljubljane, ne sodijo. »Zdaj so tu še Plečnikove arkade, ki so pod okriljem Unesca. Ne nasprotujemo dejavnostim, ki bi spoštovale stolnico in ostale profane stavbe kot prostor bogoslužja, klasične kulture in slovenske tradicije. Moti pa nas celodnevno, v decembru celomesečno veseljačenje, smrad, dim, hrup – marsikdaj pozno v noč, oviran dostop, …« je zaključil Prevc.