»Grob je prazen. Videli smo in verovali.«
»Grob je prazen. Videli smo in verovali.«
»Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal« (1 Mz 12,1). Februarja je biblicist škof Maksimilijan Matjaž vodil v Sveto deželo skupino 50 romarjev, duhovnikov in laikov, med katerimi so bili tudi škof Andrej Saje, večina bogoslovcev in vodstvo semenišča. Romanje so začeli v kumranski puščavi v tišini in s prošnjo Mojzesovih besed »Gospod, pokaži mi, prosim, svoje veličastvo!« (2 Mz 33,18), nadaljevali v Jerihi, ob Jordanu, Mrtvem morju in na Gori skušnjav ob premišljevanju besed evangelista Luka: »Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil po puščavi štirideset dni, hudič pa ga je skušal« (Lk 4,1); v temni votlini betlehemskih pastirskih poljan in na kraju Jezusovega rojstva so odmevale besede: »Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku« (Mt 1,22) in obljuba Boga: »In jaz bom z vami vse dni do konca sveta« (Mt 29,20).