Ob prazniku zaljubljencev smo nekaj parov povprašali, kako v odnosu ohranjajo iskrico.

Gregorjevo je kot dan, ko se ptički ženijo, v Dumi ovekovečil že Oton Župančič: »Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so.« Opisal je običaj, ko so na ta dan »ptički« po drevesih in grmih otrokom puščali slaščice (s svatbe, seveda), otroci pa so jih navdušeno iskali. To naj bi bilo znamenje hvaležnosti, da so otroci ptičke vso zimo vestno krmili.

Gregorčki že plavajo na vodi. FOTO: Tatjana Splichal

V Beli krajini, Prekmurju in Porabju so otroci na gregorjevo koledovali, predvsem na Gorenjskem pa je še vedno živ običaj, da na predvečer praznika »luč v vodo vržejo« in tako sporočajo, da je dan že dovolj dolg, da pri delu ni več treba prižigati luči. Izdelujejo papirnate in lesene gregorčke – ladjice, cerkvice in hišice, v katere postavijo svečke in jih spustijo po vodi.

Dekleta, ozrite se v nebo

Nekoč je veljalo, da se morajo na gregorjevo dekleta ozirati v nebo, saj naj bi prva ptica, ki jo dekle zagleda, naznanjala, kakšnega moža bo dobila. V nekaterih slovenskih župnijah dni okrog gregorjevega zaznamujejo tradicionalna srečanja zakonskih jubilantov, ponekod pa diši po kvašenih gregorjevih ptičkih. Ob prazniku zaljubljencev smo zaročenca in zakonce povprašali, kako v odnosu ohranjajo iskrico.

Erika Primc in Gašper Komatar: Ljubezen je dar

Zaročenca Erika in Gašper. FOTO: Osebni arhiv

Zaupava, da je ljubezen in navsezadnje tudi zaljubljenost dar od Boga. Zato je prva stvar, da ostajava v odnosu z Njim, kar naju odpira drug za drugega. Sicer pa naju gotovo najbolj združujejo dobri pogovori, navadno na prijetnih zmenkih ali pri hoji. Oba se čutiva najbolj ljubljena, kadar je eden v svojem »smotanem« razpoloženju in se še sam ne more sprejeti, drugi pa mu v tem stoji ob strani in mu pokaže, da ga ima rad. Za Eriko to pomeni, da ji Gašper skuha dobro (močno) kavo in jo posluša, zanj pa je to en doooooolg objem.

Takrat spoznavava, da gre res za odločitev.

Izkazovati ljubezen nama je včasih povsem spontano, včasih pa kar težko … Takrat spoznavava, da gre res za odločitev. Je pa zato toliko lepše, kadar vidiva, da drugi to sprejme. Sprejeti nama jo je včasih še težje, posebej ko čutiva, da si je res ne zasluživa. Če se ji takrat uspeva odpreti, doživiva res lepo izkušnjo, da je ljubezen zastonjski dar. In sva privilegirana, da se jo lahko učiva živeti.

Klavdija in Andrej Glasenčnik: Truditi se vsak dan

Zakonca Andrej in Klavdija. FOTO: Osebni arhiv

Najina ljubezen traja že vsaj 22 let, zato danes težko govoriva o zaljubljenosti, ki sva jo čutila na začetku zveze. Najina ljubezen temelji na krščanskih vrednotah, spoštovanju, zaupanju, prilagajanju, razumevanju, skupnih interesih in sprotnem reševanju izzivov. Tudi to, da nisva zamerljiva, nama pomaga, da sva si vsa ta leta tako naklonjena. 

Tudi svojim trem otrokom želiva dati vzor zdrave zveze.

Nisva par, ki bi si pretirano kazal naklonjenost navzven z držanjem za roke in nenehnimi dotiki, ampak imava intimnost samo za naju. Iz primarnih družin imava, Bogu hvala, krasen vzor, zato želiva tudi svojim trem otrokom dati vzor zdrave zveze, za katero pa se je treba truditi vsak dan. Upava, da bo najina iskrica še naprej tlela z Božjo pomočjo, pozitivnimi vrednotami in iskreno komunikacijo.

Vilma in Dani Siter: Gregorjevo je opomnik

Zakonca Vilma in Dani. FOTO: Tatjana Splichal

Zaljubljenost se zgodi, ljubezen pa je odločitev, ki ni enkratna, pač pa je vsakodnevna. Prvič sva to odločitev izrekla na dan poroke, od takrat naprej jo izrekava vsak dan. Vsak dan znova se odločiva drug za drugega, ko v srcu izrečeva besede: »sprejmem tebe in ti obljubim …«. Zato se ljubezen ne zgodi, pač pa se gradi.

Zato se ljubezen ne zgodi, pač pa se gradi.

Pri gradnji najine ljubezni so nama na pot poslani opomniki, med katerimi je tudi gregorjevo. Nekoč je Gorazd Šifrer zapisal: »Vse je ena sama ljubezen.« Kako resnično! Vse je nastalo iz Ljubezni (Bog je Ljubezen). Ljubezen je gibalo vsakega odnosa in sobivanja. Če zanemariva Ljubezen, postane najino sobivanje težko in boleče. Zato sva se odločila, da bova najino sobivanje nenehno napajala pri izviru Ljubezni. To zajema dnevno branje Božje besede, osebno molitev in zakramente. Zadnja leta pa sva temu dodala še POP kulturo (pogled, objem in poljub). Na ta način nama je lažje sobivati in graditi odnos.