Gregorčki v vodi, foto: Tatjana Splichal

Začetek pomladi

Če boste danes zaslišali ptičje petje, se spomnite, da je gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo – slovenski praznik zaljubljencev – ali ko sv. Gregor luč v vodo vrže, saj od tega dne obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali umetne razsvetljave, ker se je dan podaljšal. Včasih je bil to praznik rokodelcev, ki so v vodo spustili kose desk ali stare cokle, nanje pa so pritrdili sveče – s tem naj bi dokončno pregnali zimo in naznanili začetek pomladi.

Gregorčki

Simbolično so že na predvečer gregorjega v nekaterih slovenskih potokih in rekah zaplavale ladjice oz. hišice s svečko, ki jih imenujemo gregorčki. Po stari in zdaj znova oživljeni navadi tako zaznamujemo začetek pomladi po julijanskem koledarju. Gregorjev god je namreč do uvedbe gregorijanskega (ta se imenuje po papežu Gregorju XIII.) koledarja leta 1582 veljal za prvi pomladni dan. Takrat se je njegov god z 21. marca prestavil na 12. marec, dan, ko je sveti Gregor umrl. Od leta 1969 Gregor goduje 3. septembra, ob obletnici začetka papeževanja papeža Gregorja Prvega Velikega, vendar se je praznovanje gregorjevega 12. marca v zadnjih letih znova obudilo.


Ko se ptički ženijo. Foto: Andrej Praznik

Gregorčki so zaplavali v Ljubljani po Gradaščici, v Kropi na Bajerju nekdanje spodnje fužine, v kanjonu reke Kokre v Kranju, v Kamni Gorici v enem od številnih vodnih kanalov v središču vasi in še marsikje. O prireditvi v Tržiški Bistrici in tržiški šušmariji pa si preberite v članku Vuč u vodo.

Papež sv. Gregor Veliki

Sveti Gregor Veliki je bil papež od leta 590, prej pa je bil menih v Carigradu in papežev zastopnik. Po njem se imenuje gregorijanski koral, saj je uredil cerkveno petje, zato je postal zavetnik cerkvenih pevcev in glasbenikov, pa tudi učiteljev, študentov in učenjakov. Poleg Leona I. je edini papež, k ima naslov Veliki. Upodobljen je kot papež s škofovsko palico in golobom kot znamenjem Sv. Duha.