Podpisnika uvodoma izpostavita, da mineva leto dni, odkar je Ustavno sodišče povozilo pravo in se podredilo trenutni politični oblasti. Novela Zakona o RTVS, ki jo je pripravila vlada dr. Roberta Goloba, še vedno čaka na vsebinsko presojo, čeravno gre za absolutno prednostno zadevo. Z začudenjem sta tudi ugotovila, da je v njegovo presojo vnovič vključen ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je bil zavoljo nasprotja interesov v tej zadevi sicer izločen. Nedelovanje Ustavnega sodišča po njunem tepta pravno državo in izkrivlja slovenski medijski prostor.

US povozilo pravno državo in pravo

»Mineva leto dni, odkar se je Ustavno sodišče podredilo politiki, povozilo pravno državo in pravo ter se posledično sesulo samo vase, kar je v svojem sklepu o odpravi začasnega zadržanja dela novele tudi odkrito priznalo. Zapisalo je namreč, da 'Ustavno sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,' s čimer je 'preprečeno tudi izvrševanje zakonodajalčeve volje',« sta zapisala Peter Gregorčič in Matej Avbelj.

Zavarovalo oblast in ne posameznih pritožnikov

Ustavno sodišče je torej, kot nadaljujeta, zavarovalo oblast in ne posameznih pritožnikov, čeprav so le posamezniki lahko nosilci človekovih pravic, in tako omogočilo Golobovi vladi, da je po zgledu neliberalnih režimov na Madžarskem in Poljskem v javnem zavodu RTVS izpeljala temeljito politično kadrovsko čistko. Da je bil to edini namen novele, ni premier nikoli skrival, voditeljici Odmevov Tanji Starič je 25. oktobra lani odkrito priznal: »Tudi na RTV smo se zavezali, vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma. In jaz vem, da vi natančno veste, kaj to pomeni.«

Z odločanjem se ne mudi več

Podpisnika opozarjata: »Odkar je Ustavno sodišče opravilo svojo politično vlogo, se mu z odločanjem ne mudi več, čemur je pritrdil njegov predsednik dr. Matej Accetto, ko je novinarjem lani pojasnil, da 'zadeva, ki je v hiši pol leta, po tej plati še ni stara; in tudi čez 2 leti še vedno ne bo med najstarejšimi'. Skladno z njegovo napovedjo se Ustavno sodišče (tako sledi iz spisa zadeve) z zadevo RTV Slovenija sploh ne ukvarja več, čeprav jo formalno obravnava absolutno prednostno.«

Kaj je o tej tematiki za spletno Družino povedal dr. Matej Avbelj, lahko preberete TUKAJ.

15 milijonov za nagrado

Gregorčič in Avbelj še poudarjata, da je, po navodilu predsednika vlade, enako kot Ustavno sodišče storila tudi »depolitizirana« uprava RTVS, ki da je vsem na očeh najprej preštela, nato pa ponižala, degradirala in izštela vse, ki pred stavbo javnega zavoda niso protestirali v podporo trenutno vladajoči politiki. Za nagrado je od vlade brez pravne podlage in slehernega sanacijskega programa prejela že 15 milijonov evrov dodatnega davkoplačevalskega denarja.

Tihi umik pobude za presojo ustavnosti

»Ta ista uprava pod vodstvom Zvezdana Martića je želela doseči tudi, da ne bi nikoli prišlo do vsebinske presoje zakona. Novembra lani je namreč v imenu zavoda tiho umaknila pobudo za presojo ustavnosti, saj bi sicer Ustavno sodišče lahko presodilo, da sta trenutna uprava in s tem celotno vodstvo RTVS imenovana v nasprotju z ustavo,« sta pojasnila podpisnika sporočila za javnosti.

Pobudniki prikrajšani za pravni interes in sodno varstvo

Po njunem se je v takem tesnem sodelovanju med vlado, njeno koalicijo v parlamentu, izbrano civilno družbo, ki danes vodi javni zavod RTVS, in z njene strani imenovano upravo Ustavno sodišče, ki je kar samo pobudnike prikrajšalo za pravni interes in s tem za vsakršno sodno varstvo, želelo preprosto znebiti zadeve, ne da bi se z enim samim pravnim argumentom kadar koli vsaj malo dotaknilo njene vsebine, sta prepričana.

Ustavno sodišče ne jemlje resno niti Državnega sveta

»Na (ne)srečo političnih akterjev se je na umik pobude odzval Državni svet in v začetku decembra vložil zahtevo za presojo ustavnosti novele. Iz spisa zadeve je razvidno, da se njegova zahteva nanaša na iste določbe zakona kot naša pobuda in da Državni svet zato predlaga, naj Ustavno sodišče obe zadevi združi. A Ustavno sodišče ne jemlje resno niti Državnega sveta,« opozarjata podpisnika.

Pravnik prof. dr. Matej Avbelj. FOTO: Tatjana Splichal

Za sodnika poročevalca določilo Čeferina

Kajti v pol leta je uspelo njegovo zahtevo zgolj evidentirati, za sodnika poročevalca pa je določilo kar dr. Roka Čeferina, ki je »v naši zadevi zaradi solastništva v Odvetniški družbi Čeferin in partnerji izločen, saj spis vsebuje tudi pravno mnenje te družbe«. Kot podčrtavata Gregorčič in Avbelj, bo torej Čeferin kot sodnik poročevalec odločal o združitvi zahteve Državnega sveta z zadevo, v kateri zaradi nasprotja interesov sploh ne sme soditi.

Ustavno sodišče ni več sposobno zavarovati svobode izražanja

»Ob svetovnem dnevu svobode medijev tako žal ugotavljava, da Ustavno sodišče ni več sposobno zavarovati svobode izražanja, ki predstavlja prvi temelj svobode medijev. To sodišče namreč 'ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,' in sodniki tega tribunala ne premorejo dovolj integritete, da bi zavarovali njegovo neodvisnost in nepristranskost,« svarita podpisnika.

Postajamo politična džungla

Zato, kot zaključujeta dr. Peter Gregorčič in dr. Matej Avbelj, postaja slovenski javni medijski prostor nepopravljivo izkrivljen, svoboda izražanja v njem pa močno okrnjena, kar onesposablja imunski sistem slovenske demokracije do te mere, da postajamo politična džungla, v kateri lahko le še plešemo po melodijah tistih, ki z aktivno asistenco Ustavnega sodišča vladajo brezpravno in neomejeno.

Prijava dr. Roka Čeferina na KPK

Gregorčič, prvopodpisani pod pobudo za presojo ustavnosti novele Zakona o RTVS in sicer tudi nosilec liste SLS na junijskih volitvah v Evropski parlament, je hkrati, zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov, v petek sodnika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) v veri, da bo zadevo obravnavala prednostno in v primeru ugotovljenih kršitev ustavnemu sodniku Čeferinu izrekla predpisane sankcije in o tem obvestila javnost.

38. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Kot je Gregorčič med drugim navedel v utemeljitvi, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) v 38. členu od uradne osebe zahteva, naj takoj, ko ugotovi obstoj okoliščin nasprotja interesov, preneha delo v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, in v roku 3 delovnih dni o izločitvi in okoliščinah nasprotja interesov pisno obvesti nadrejenega ali predstojnika, ki nato v najpozneje 5 delovnih dneh obrazloženo odloči, ali se uradno osebo izloči iz postopka obravnave in odločanja o zadevi ali oseba nadaljuje delo.

Nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič. FOTO: Tatjana Splichal

Čeferin kot sodnik poročevalec v tej zadevi dela že 5 mesecev

O tem v primeru sodnika Čeferina odloča senat Ustavnega sodišča, saj so ustavni sodniki del kolektivnega organa. Če kolektivni organ o izločitvi ne odloči v predpisanem roku, mora uradna oseba o tem v 5 dneh obvestiti KPK. Gregorčič opozarja, da je iz spisa zadeve razvidno, da Čeferin kot sodnik poročevalec v tej zadevi dela že skoraj 5 mesecev (od 7. decembra lani), ni pa razvidno, da bi o okoliščinah obstoja nasprotja interesov obvestil predsednika Ustavnega sodišča niti da bi v času, bistveno daljšem od zahtevanega časa, Ustavno sodišče odločalo skladno z določili 38. člena zakona.

Predlog za uvedbo postopka

Posledično obstaja utemeljen sum, da je dr. Rok Čeferin kot uradna oseba v vlogi sodnika Ustavnega sodišča kršil določila 38. člena ZIntPK, zato dr. Peter Gregorčič Komisiji predlaga, naj zoper Čeferina uvede postopek, ugotovi, ali je do očitane kršitve prišlo, in v primeru ugotovljene kršitve ustavnega sodnika (in podpredsednika Ustavnega sodišča) kaznuje sladno s 77. členom ZIntPK in o tem obvesti javnost.

Eden od najvišjih predstavnikov države

»Dr. Rok Čeferin je sodnik in podpredsednik Ustavnega sodišča, ki je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti, zakonitosti, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato gre nedvomno za enega od najvišjih predstavnikov države, od ravnanj katerih je odvisno zaupanje v sodno vejo oblasti,« poudarja Gregorčič in dodaja, da Čeferin sodi v zadevi novele Zakona o RTVS, ki ima izjemno odmevnost v Sloveniji in EU.

Ogroženost neodvisnosti in (vsaj videza) nepristranskosti

»Obenem pomanjkanje integritete posameznega sodnika v tej zadevi ne vodi le v ogroženost neodvisnosti in (vsaj videza) nepristranskosti Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti v Sloveniji, pač pa nedelovanje Ustavnega sodišča v tako pomembni zadevi ogroža svobodo izražanja, ki je ena od temeljnih predpostavk svobodne demokratične družbe, in nepopravljivo izkrivlja naš javni medijski prostor,« je utemeljitev zaokrožil Gregorčič.