Zavetnik: rudarjev, pevcev, glasbenikov, pevskih zborov, zborovskega in koralnega petja, zidarjev in izdelovalcev gumbov, učenjakov, učiteljev, študentov in šolarjev, cerkvenega šolstva, priprošnjik proti protinu in kugi

Atributi: Papeška oblačila, knjiga, pisalno pero ali golob

Cerkve: V Sloveniji so štiri cerkve posvečene sv. Gregorju

Običaji: Pri nas imamo na gregorjevo (12. marca po starem koledarju) vrsto običajev, najbolj znani sta koledovanje (gregorjevanje) v Prekmurju ter spuščanje »gregorčkov« (hišic, cerkvic s svečami) po reki Bistrici v Tržiču.

Papež Gregor je svojo službo opravljal tako izjemno, da je postal zgled vsem svojim naslednikom in si upravičeno zaslužil naziv »Veliki«. Spada med štiri velike latinske cerkvene očete in učitelje. Njegovo delo in zapuščina sta še danes neprecenljiva na mnogih področjih: bil je izvrsten pastoralist, liturgist, moralist, ekumenist, misijonar in karitativni delavec.



Ime: Izhaja iz grškega imena Gregorios; glagol gregoreo pomeni »sem buden, živim«.

Rodil se je okoli leta 540 v Rimu, v Italiji,

umrl pa 12. marca 604, prav tako v Rimu v Italiji.

Družina: Rodil se je v ugledni rimski plemiški družini, ki naj bi bila v sorodstvu s slavnimi Aniciji. Njegov oče je bil Gordijan, višji uradnik, mati pa Silvija. Domačo palačo na pobočju Celijskega griča je kasneje Gregor predelal v benediktinski samostan.

Sodobniki: papeža Benedikt I., Pelagij II., cesarji Tiberij II., Mavricij, carigrajska patriarha Evtihij in sv. Janez IV. Postivec, menih sv. Leander.

Službe: V civilni službi je bil sprva rimski prefekt, bil je na čelu mestne uprave in vodil je seje senata ter bil zadolžen za oskrbo Rima z živežem. Potem, ko se je odpovedal posvetnemu življenju, je nekaj let preživel v samostanu, kasneje pa ga je papež posvetil v diakona in ga kot svojega zastopnika poslal na dvor v Carigrad. Po vrnitvi v Rim je postal njegov svetovalec in poslanec.

Izvolitev: Za 64. papeža so ga enoglasno izvolili ljudstvo, duhovščina in oblast. Škofovsko posvečenje je prejel 3. septembra 590.

Predhodnik: Pelagij II. (579–590)

Naslednik: Sabinijan (604–606)

Zavetnik: rudarjev, pevcev, glasbenikov, pevskih zborov, zborovskega in koralnega petja, zidarjev in izdelovalcev gumbov, učenjakov, učiteljev, študentov in šolarjev, cerkvenega šolstva, priprošnjik proti protinu in kugi.

Kreposti: Bil je velik asket in ponižen človek, vse življenje so bili njegova posebna skrb reveži in trpeči, poleg mnogih drugih lepih lastnosti pa ga je odlikoval tudi velik »ekumenski« duh.

Dela: Prvi njegov spis je razlaga Jobove knjige (Libri morales), priročnika za moralko, ascetiko in mistiko, napisal je še razlago nekaterih drugih svetopisemskih knjig in 40 homilij k evangelijem; ohranjena so številna njegova pisma, najbolj razširjeno pa je Pastoralno vodilo.

Gregorjanske maše: Verniki za pokojnika naročijo trideset maš, ki si neprekinjeno sledijo skozi trideset dni (po razodetju, ki ga je imel Gregor).

Upodobitve: Upodobljen je v papeških oblačilih, kot atribute ima pri sebi knjigo, pisalno pero ali goloba. Večkrat je tudi prikazan, kako za mizo obeduje skupaj z reveži.

Običaji: Pri nas imamo na gregorjevo (12. marca po starem koledarju) vrsto običajev, najbolj znani sta koledovanje (gregorjevanje) v Prekmurju ter spuščanje »gregorčkov« (hišic, cerkvic s svečami) po reki Bistrici v Tržiču.

Pregovori: »Na gregorjevo se ptički ženijo«.

Goduje: Prej 12. marca, sedaj 3. septembra.