O obnovi so v stolnici razmišljali že skoraj trideset let, resnejše razprave o tem pa so se začele pred tremi leti. Imenovana je bila sedemčlanska komisija za obnovo Milavčevih orgel pod vodstvom Gregorja Klančiča, ki od leta 1999 deluje kot organist v ljubljanski stolnici, vodi zbor bogoslovcev ljubljanskega semenišča, je ravnatelj in profesor na Orglarski šoli v Ljubljani, od leta 2013 tudi stolnični regens chori.

Zakaj so orgle v ljubljanski stolnici potrebne obnove?

O obnovi Milavčevih orgel v ljubljanski stolnici so potekali intenzivni pogovori že kmalu po tem, ko sem leta 1999 prišel v stolnico kot Troštov organist. Tako kot zdaj je bila imenovana tudi strokovna komisija, seveda v nekoliko drugačni sestavi. Bila so leta priprave na obeležitev 300. obletnice posvetitve sedanje stolnice – kot veste, gre za čudovito baročno cerkev, ki je bila posvečena leta 1707. Uspešno je bil uresničen načrt obnove stropnih fresk, ki naj bi se nadaljeval z obnovitvijo fresk v kupoli in prezbiteriju, po zaključku teh del pa naj bi se lotili tudi obnove orgel. A je prišlo do gospodarske krize, ki je zaustavila vsa načrtovana dela. V letih 2002–2005 smo v stolnici skoraj redno mesečno prirejali orgelske koncerte, na katerih so se predstavljali domači organisti in tudi mlajši in uveljavljeni tuji koncertanti. Vseh koncertov je bilo prek trideset. Ob tem sem predvsem izkušene tuje organiste zaprosil za njihovo mnenje o stanju orgel in njihovi morebitni obnovi. 

FOTO: Tatjana Splichal

V teh letih se je vedno bolj izčiščevala zamisel, da je inštrument treba ohraniti in ga primerno restavrirati. Še pred kakšnim desetletjem tako mnenje ni bilo nekaj samo po sebi umevnega. Sredi 20. stoletja so nove, mehanske orgle marsikje začele izpodrivati pnevmatske inštrumente, kot je ta Milavčev, in zdaj lahko rečem le hvala Bogu, da tista leta pri nas niso bila čas materialnega izobilja. Kar naenkrat smo postali zelo priljubljena točka najvidnejših evropskih organoloških strokovnjakov in interpretov glasbe predvsem iz obdobja pozne romantike, ko so bile te orgle postavljene.

Za koliko časa lahko torej pričakujemo, da bodo orgle utihnile?

Rad bi poudaril, da kljub temu, da se že veliko piše o obnovi, orgle ne bodo utihnile vsaj še eno leto. No, če bodo, upam, zdržale do začetka obnove (smeh). Načrtujemo, da bi se dela lahko začela sredi leta 2026 in bodo trajala nekaj mesecev. Do takrat pa bomo še naprej občasno prirejali koncerte, promovirali obnovo, zbirali sredstva. Nekoliko bolj v ozadju pa bomo imeli pogovore s potencialnimi izvajalci del, si v tujini ogledali podobne inštrumente, ki so bili obnovljeni pred kratkim, skratka, sprejemali odločitve, ki bodo podrobneje determinirale proces obnove.

Kakšno je zanimanje za igranje orgel med mladimi – kje se jih lahko učijo, kje vadijo?

Splošno situacijo bi težko ocenil, vsekakor pa lahko rečem, da se je na Orglarski šoli v Ljubljani v zadnjih desetih letih vpis podvojil, česar se veselimo in je obenem vir upanja. Tudi sicer na reviji mladih orglavcev, ki povezuje glasbene šole, na katerih deluje tudi orgelski oddelek, opažamo, da se mladi zanimajo za ta inštrument, ki mu ne rečejo zaman »orgle – kraljica glasbil«. Na Orglarski šoli v Ljubljani je po zaslugi mojega predhodnika Jožeta Trošta za vadenje kar lepo poskrbljeno. Poleg Močnikovih orgel v kapeli imamo dvoje Osredkarjevih orgel in Hofbauerjeve orgle. Učence zelo spodbujamo in jim brez težav omogočamo dostop do treh vadbenih inštrumentov.

Celoten pogovor z Gregorjem Klančičem lahko preberete v novi številki tednika Družina (42/2024).