Si predstavljate Janeza Krstnika sredi decembrske Ljubljane?

Kljub temu da je bil, vsaj kot ga opisuje evangelist Matej, v svojem času zapažena pojava, dvomim, da bi ga kdo od ljudi, ki so se v petek gnetli na ulicah, da bi videli prižig lučk, sploh opazil.

Oblečen zgolj v kameljo dlako in prepasan z usnjem bi se morda komu zasmilil, da bi mu stisnil nekaj centov v roko, misleč, da je eden tistih glumačev, ki jih te dni zjutraj s kombiji odložijo in pozno zvečer spet poberejo. Bolj verjetno je, da bi se zaradi njegove obleke nanj spravila kaka aktivistka društva za pravice živali ali kak agresiven vegano-vegetarijanec. Krstnik je sicer menda jedel le kobilice in divji med, a zaradi tega njegove besede niso bile prav nič sladke: »Gadja zalega! Kdo vam bo pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi?« Tako je menda vpil, ko je brodil do kolen v mrzlem Jordanu, za razliko od toplih voda, ki jih je polna naša prestolnica. In da: toplo vodo lahko razumete v obeh pomenih dvoumja. Če pač niste enoumni!

Če bi se Krstnik postavil pred Mestno hišo in vpil: »Gadja zalega!« bi z njim opravili mestni redarji. Če bi svojo »Gadjo zalego!« nesel pred stolnico, bi dobil kar precej somišljenikov. Družno bi morda našpricali še kak grafit na cerkveno steno in pri tem se jim ne bi bilo treba bati sankcij, saj gre vendarle za svobodo govora in pravico do izražanja svojega mnenja. Če bi zašel pred parlament, bi mu za »Gadjo zalego!« ploskali.

Ko pa bi se s sekiro lotil smreke na Prešercu, tedaj bi pa zavrelo. Morda bi se z njim ukvarjala kaka posebna parlamentarna preiskovalna komisija in še sam Čeferin bi mu ne mogel pomagati, saj je smreka županova in bi prišlo do navzkrižja interesov.

A dvomim, da bi Krstnika tovrstno početje zanimalo.

»Spreobrnite se! Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja! Sekira je že nastavljena drevesom na korenino! Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bodo posekali in vrgli v ogenj!« Te besede si lahko vzame k srcu vsak. Prav nič veren in religiozen ni treba biti, da bi te besede razumel in doumel. In zgodovina jih vedno znova izpričuje.

A bolj kot pokora ljudem dišijo klobase in kuhano vino.

Takole je naše adventno stanje. Bog nam pomagaj! In za vse, ki verjamete vanj ali pa ne: Bog ni birokrat, ni filozof ne pesnik! Bog je kmet! »Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki ne ugasne.«