LGBTQIA+ aktivisti, zbrani v organu t. i. Zagovornika načela enakosti, so pripravili »študijo« o oceni diskriminatornosti zakonske zveze žene in moža ter o posvojitvah otrok. »Študija« jim je pokazala, da je kršitev ustave, da zakonsko zvezo lahko skleneta samo ženska in moški. Prav tako so v njej ugotovili, da je kršitev ustave, če je otroka, čigar starša ne moreta skrbeti zanj, mogoče posvojiti samo v življenjsko skupnost ženske in moškega.

Po njihovo gre pri razmerju ženske in moškega »za identičen značaj življenjske skupnosti in ni razloga za razlikovanje teh skupnosti«. Zato so poslali na Ustavno sodišče zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti na to temo. Hočejo torej, da se ukine zakonska zveza žene in moža ter da se omogočijo posvojitve otrok v homoseksualna razmerja, medtem ko jih še naprej ne bi smeli posvojiti stari starši. Oni seveda zavajajo in trdijo, da se ne bo nič spremenilo, kar seveda ni res.

Vsak ve, da samo moški in ženska lahko spočneta otroka.

 Že dr. Janez Evangelist Krek je spregledal liberalce in jih označil kot tiste, ki »besede uporabljajo, zato da zakrivajo svoje misli«. Pomembna negativna posledica teh odločitev bo tudi uvedba LGBTQIA+ vzgoje v šole, ki uči otroke, kako naj spremenijo spol in spolno usmerjenost. To se je zgodilo v vseh državah, kjer so uzakonili homoseksualne posvojitve otrok.

Uničevanje pomena materinstva in očetovstva s strani homoseksualnih aktivistov v organu t. i. Zagovornika načela enakosti državo drago stane, saj ta na leto porabi 1.471.000 EUR proračunskega, se pravi našega denarja. Po mnenju LGBTQIA+ aktivistov med življenjsko skupnostjo ženske in moškega ter drugimi razmerji ni razlik. Pa je to res? Vsakemu normalnemu človeku je jasno, da to ni res. Vsak ve, da samo moški in ženska lahko spočneta otroka. Vsi vemo, da otrok potrebuje mamo in očeta. Otroci in odrasli. Morda še najbolj mame samohranilke ali očetje samohranilci. Vsi razumemo, da ženska ni isto kot moški in da mama za otroka ni isto kot oče.

V družinah vsak dan čutimo, da pri vzgoji mama in oče nista enaka in da otrok potrebuje tako žensko kot moško vzgojno in razvojno dimenzijo. Saj tudi oni niso neumni, da tega ne bi vedeli, ampak imajo svoje interese, ki jih pač ne morejo drugače zagovarjati, kot da trdijo najbolj neumne stvari in nas vse silijo, da bi ponavljali za njimi. Kot v tisti pravljici o cesarjevih oblačilih. Samo, da je tam šlo za nagega cesarja, tukaj pa gre za veliko več. Gre za naše otroke!

Ustavno sodišče je že odločilo. Odločitev še ni javno znana, ker imajo ustavni sodniki čas za pisanje ločenih mnenj. Kako naprej? Če bo ustavno sodišče ugodilo zahtevam homoseksualnih aktivistov, bodo grobo poteptane pravice otrok ter odločitev na treh družinskih referendumih, kjer nas je skupaj 1.085.275 odločilo, da otrok potrebuje mamo in očeta.

V družinah vsak dan čutimo, da pri vzgoji mama in oče nista enaka in da otrok potrebuje tako žensko kot moško vzgojno in razvojno dimenzijo.

Vendar to ne bo konec naših prizadevanj, ampak začetek novega obdobja. Doslej smo branili pravico otroka do mame in očeta, od takrat naprej se bomo začeli boriti, da to pravico znova uvedemo. Prvi korak bo, da se bomo zbrali na množičnem shodu kakšen teden po javni objavi odločitve. To je pomembno, da bomo dali jasno sporočilo, da otrok, ne glede na odločitev ustavnega sodišča, potrebuje mamo in očeta. Prepričan sem, da bomo prej ali slej ponovno dosegli spoštovanje Božjega načrta, narave in pravice otrok do mame in očeta v naši zakonodaji. Ni predaje. Treba je vztrajati za dobro naših otrok.