Na slovesnosti ob vrnitvi minuli konec tedna v Atenah so bili predstavljeni trije fragmenti Partenona, t. i. »frizi«, ki so jih več kot dve stoletji hranili v Vatikanu, v Atenah pa bodo na ogled v Muzeju Akropole. Partenon, zgrajen na Akropoli pred približno 2.500 leti, velja za najpomembnejši tempelj stare Grčije. Trije marmornati fragmenti prikazujejo konjsko glavo, moškega z brado in glavo dečka.

Papež Frančišek je želel po svojem apostolskem potovanju na Ciper in v Grčijo decembra 2021 tri fragmente Partenona podariti nadškofu Hieronimu iz Atenske pravoslavne cerkve. Nadškof Hieronim je vodil slovesnost ob vrnitvi zgodovinskih artefaktov, ki se je je po navedbah spletnega portala Vatican News udeležila tudi vatikanska delegacija s škofom Brianom Farrellom, tajnikom Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani, nadškofom Janom Romeom Pawłowskim, apostolskim nuncijem v Grčiji, msgr. Andreo Palmierijem, podtajnikom omenjenega dikasterija, in profesorico Barbaro Jatto, direktorico Vatikanskih muzejev.

FOTO: Vatican Media

Zgodovinski pomen pobude

V nagovoru ob tej priložnosti je nadškof Hieronim II. izrazil veliko veselje in hvaležnost za vnovično združitev treh fragmentov Partenona iz Vatikanskih muzejev z arhitekturnimi skulpturami Partenona v Muzeju Akropole, »njihovem naravnem okolju«. Poudaril je, da ima pobuda papeža Frančiška za darovanje fragmentov »zgodovinski pomen z mnogimi pozitivnimi posledicami na več ravneh«.

Vrnitev fragmentov kaže na otipljiv dokaz sadov, ki jih prinašajo bratski odnosi med nami kristjani, vodijo pa jih resnica, ljubezen, medsebojno spoštovanje in razumevanje.

Prvič, je poudaril grški cerkveni dostojanstvenik, kaže na »otipljiv dokaz sadov, ki jih prinašajo bratski odnosi med nami kristjani, vodijo pa jih resnica, ljubezen, medsebojno spoštovanje in razumevanje«. Današnjemu svetu, zaznamovanemu s krivicami, kaže, da so rešitve naših problemov mogoče, če obstajata dobra volja in iskrena želja po njihovem reševanju. Drugič, spomnil je, kako se »resnica obnavlja« in rane iz preteklosti celijo z vnovično združitvijo neločljivih delov tega posebnega spomenika svetovne kulturne dediščine. Na koncu je izrazil željo, da bi gesto papeža Frančiška posnemali tudi drugi. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili tokratno slovesnost.

FOTO: Vatican Media

Medsebojno bogatenje v čudoviti raznolikosti

Škof Brian Farrell, tajnik Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani, je v nagovoru navzočim dejal, da darovanje fragmentov pomeni »cerkveno, kulturno in družbeno dejanje prijateljstva in solidarnosti z grškim narodom«. Spomnil je na izvor želje papeža Frančiška po tem dejanju in na to, kako ta potrjuje »še močnejše prijateljstvo in duhovno bližino med našimi Cerkvami«. Njegovi blaženosti in celotni grški Cerkvi je prenesel papeževe najtoplejše pozdrave in zagotovilo za molitev.

Naj iz srečanja med narodi in njihovimi kulturami - katerega zgovorno znamenje je vrnitev fragmentov Partenona - izhajata razumevanje in solidarnost, ki vodita k miru.

Kot je dodal, »ljudje dobre volje v tem dogodku lahko vidijo izraz skupnega upanja, da bodo naše različne kulture in sama umetnost vedno privilegirano sredstvo dialoga in srečanja med narodi. V tej izmenjavi se medsebojno bogatimo v čudoviti raznolikosti naše zgodovine, naših dosežkov in univerzalne težnje po miru in bratstvu«.

Na koncu je izrazil upanje, da »iz srečanja med narodi in njihovimi kulturami - katerega zgovorno znamenje je vrnitev fragmentov Partenona - izhajata razumevanje in solidarnost, ki vodita k miru.«

FOTO: Vatican Media

Močni ekumenski odnosi z Grčijo

Papež Frančišek je skupaj z nadškofom Hieronimom leta 2016 in 2021 obiskal grški begunski otok Lezbos; obakrat je bil navzoč tudi grški pravoslavni patriarh Bartolomej I. kot častni voditelj pravoslavja. Frančišek je Hieronima sprejel tudi na avdienci v Rimu decembra 2021. Pravoslavnemu atenskemu nadškofu in vsej Grčiji se je opravičil za nebratsko ravnanje v preteklosti. V Katoliški cerkvi je prišlo do »dejanj in odločitev, ki imajo malo ali nič skupnega z Jezusom in evangelijem, ampak sta zanje značilna pehanje za dobičkom in močjo, ki mrtvita skupnost«, je takrat dejal Frančišek glede odnosov med katoličani in pravoslavnimi.

FOTO: Vatican Media