Simboli na Slovenskem odražajo bogato zapuščino in identiteto od starodavnih grbov zgodovinskih dežel do ustanovitve lastne države leta 1991. Raziskovanje njihovega razvoja nam omogoča, da bolje razumemo sodobno slovensko družbo in njeno povezanost s preteklostjo.

Grbi

Grb kot ena najosnovnejših in najpomembnejših znakovnih figuralnih oblik zadnjih osmih stoletij nosi v sebi zapleteno simboliko. V članku bomo raziskali razvoj grba Slovenije skozi čas, od njegovih zgodnjih oblik, ki so izvirale iz zgodovinskih dežel, pa vse do moderne interpretacije, ki jo je prinesel natečaj za državni grb leta 1991. Ob tem bomo osvetlili vlogo ključnih znakov in njihov pomen v različnih obdobjih slovenske zgodovine.

Grb je barvni slikovni znak, ki je upodobljen na ščitu, predstavlja pa lahko osebo ali rodbino, združenje, versko skupnost ali ozemlje v smislu kraja, krajine, dežele ali države.

Grb je v svoji dokončni obliki od 13. stoletja dalje osebno, nespremenljivo in trajno znamenje. Je barvni slikovni znak, ki je upodobljen na ščitu, predstavlja pa lahko osebo ali rodbino, združenje, versko skupnost ali ozemlje v smislu kraja, krajine, dežele ali države. Vsak grb se mora tudi podrejati strogim pravilom heraldične teorije. Za razliko od grba emblem oblikovno in vsebinsko ni podvržen nobenim drugim kakor le trenutnim tržnim zakonitostim.

Slovenske zgodovinske dežele

Grbi slovenskih zgodovinskih ozemelj so bili od 12. oziroma 13. stoletja do razpada Avstro-Ogrske in ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 nosilci teritorialne simbolike in identifikacije. Kljub njihovi zgodovinski teži je zaradi političnih in ozemeljskih sprememb, še posebej po drugi svetovni vojni, spomin nanje počasi začel bledeti. Vendar pa je ključno, da se zavedamo, kako štajerski panter, koroški levi, kranjski orel, goriški lev, istrska koza, klobuk Slovenske marke in prekmurska štorklja predstavljajo dragocen del slovenske kulturne dediščine. Te zgodovinske simbole je nujno ohranjati in prenašati na prihodnje generacije, da ne bi utonili v pozabo.

Grb Kranjske in njene deželne barve. VIR: Dr. Karl Lind, Städte-Wappen von Österreich-Ungarn nebst den Landeswappen und Landesfarben, Dunaj 1885.

Slovenija se bo v bližnji prihodnosti soočila s pomembnim procesom teritorialne členitve države na pokrajine in ureditve njihovega pravnega statusa. V tej luči je nadvse pomembno, da v prihodnosti upoštevamo tudi zgodovinske grbe, ko bomo iskali simboliko zanje. Verjamem, da bodo njihove kombinacije prinesle inovativne in izvirne rešitve, ki bodo v skladu z duhom preteklosti. Pri tem pa je ključno, da ohranjamo spoštovanje do zgodovinskega konteksta in kulturne dediščine ter zagotovimo, da se značilnosti posameznih pokrajin ustrezno odražajo. S tem bomo okrepili vezi med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo ter ohranili bogato in raznoliko kulturno identiteto Slovenije.

Po razpadu habsburške monarhije

Ob ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 sta Ljubljana in Zagreb uporabljala vsak svojo narodno zastavo, ker zaradi kratkotrajnosti države ni prišlo do realizacije skupne simbolike. Združitev v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra istega leta pa je seveda prinesla potrebo po državnem grbu, za katerega osnovo so vzeli rdeč ščit s srebrnim dvoglavim orlom dinastije Karađorđević in mu dodali prsni ščit. Ščit naj bi vključeval vse tri ustanovne narode, zato je bil razdeljen na tri polja, od katerih naj bi tretje, spodnje polje predstavljalo Slovence.

Že na samem začetku pa se je zapletlo prav s slovenskim delom grba, ko je prevladala politična odločitev, da v njem ne bo simbola dežele Kranjske, iz katerega je pravzaprav nastala slovenska narodna zastava. Kranjski orel je kljub temu našel svoje mesto v grbu in praporu kralja, ne pa tudi v grbu kraljevine same, kar je svojevrsten paradoks. Ustavodajna skupščina se je nato igrala z nenavadnim predlogom, da bi v slovenski del grba na modro polje vrisali srebrno zvezdo s petimi kraki in navzgor obrnjen polmesec. Motiv povezujemo z ilirskim gibanjem in hrvaškim narodnim preporodom. Leta 1848 je bil celo upodobljen na zastavi bana Josipa Jelačića v obliki rdečega ščita s šestkrako zvezdo nad polmesecem.

Že na samem začetku pa se je zapletlo prav s slovenskim delom grba, ko je prevladala politična odločitev, da v njem ne bo simbola dežele Kranjske, iz katerega je pravzaprav nastala slovenska narodna zastava.

Naglici in nemotiviranosti navkljub so slovenski poslanci leta 1921 vseeno iskali ustreznejši motiv s slovensko simboliko, ki ga je naposled utemeljil poslanec Anton Sušnik s predlogom, da bi vsebino zamenjali tremi zlatimi zvezdami Celjskih grofov, ker so bili nekoč gospodarji skoraj vsega ozemlja, ki danes pripada Sloveniji, ter imeli pomembne povezave s Hrvaško in Bosno. Kot dodaten argument je Sušnik navedel tudi dejstvo, da je bilo takrat zaradi rapalske meje z Italijo, ki je odtrgala Primorsko, mesto Celje pravzaprav geografsko središče Slovenije. Sušniku je nasprotoval Hrvat dr. Matko Laginja, ki je vztrajal pri zvezdi s polmesecem, ter dodal, da bi tak simbol zaobjel tudi predstavnike muslimanske veroizpovedi in da to rešitev zagovarja hrvaški narodni klub, katerega zastopa.

Dne 28. junija 1921 je ob glasovanju za vidovdansko ustavo kljub slovenskemu nasprotovanju dobil podporo grb, v katerem so bile na slovenskem modrem polju tri zlate zvezde s šestimi kraki nad srebrnim polmesecem. Za razliko od grba Celjskih so upodobili eno zvezdo zgoraj in dve pod njo, da so bile lepše umeščene v obliko polja, ki jim je bilo na voljo. Dne 14. oktobra 1922 je sicer izšel dekret o končni podobi grba s priloženimi skicami za poslovenjenje polmeseca, ki bi mu dodali srebrno-rdeče šahiranje, kot je bilo nekoč na prsni preponi orla dežele Kranjske. Dlje od predlogov pa niso prišli in grb je ostal nespremenjen do razpada kraljevine. Kljub temu ostaja ta del zgodovine pomemben, saj odraža politične razmere in kulturno identiteto tistega časa, hkrati pa nas opominja na pomen simbolov za oblikovanje nacionalne zavesti.

Članek si lahko v celoti preberete v 43. številki magazina SLO.