To pomeni, da oblikuje vsebine, ki jih #najstovi sodelavci pripravimo, in poskrbi, da je #najst tako lep, kot je. Svoj poklic grafičnega oblikovalca oz. oblikovalca vizualnih komunikacij opravlja pri založbi Družina, v prostem času pa z veseljem tudi poje in kaj ilustrira. Vsestranska umetnica, torej.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst. 

Lučka, tokrat si se pri #najstu znašla v neobičajni vlogi. Kako ti ustreza?

Priznam, da imam kar malce treme, to bo moj prvi intervju. :)

Prepričan sem, da bo trema hitro minila. Gotovo poznaš izjavo izumitelja Thomasa A. Edisona, ki je rekel, da je v geniju le 1 % navdiha, 99 % pa potenja, truda. Kako bi ta dva deleža razdelila glede dela grafičnega oblikovalca?

Zagotovo bi bila delitev mojega dela nekoliko drugačna. Recimo, da bi navdihu dala 40 %, 60 % pa delu. Dobra ideja je zelo pomembna, saj lahko reši marsikatero težavo in pogosto skrajša delovni proces. Poleg tega ti da tudi zagon za delo. Je pa pri našem delu precej stvari, ki jih je treba oddelati, npr. prelamljanje teksta – tu ne potrebuješ navdiha, pač pa se moraš potruditi in delo dokončati.

Dobra ideja je zelo pomembna, saj lahko reši marsikatero težavo in pogosto skrajša delovni proces.

Bi lahko delo grafičnega oblikovalca opravljal nekdo, ki mu je to všeč in ima talent, nikoli pa ni hodil v nobeno šolo oz. na fakulteto s tega področja?

Seveda. Je pa pomembno, da te zanima vizualna umetnost, da te zanima, kako se gole informacije lahko prikažejo prek vizualnih elementov. Mislim na umetnost v širšem smislu: umetniško izražanje, teorije barv … Dandanes se lahko o oblikovanju veliko naučiš sam, na spletu je ogromno tečajev. Je pa res, da imaš v šoli oz. na fakulteti dobre mentorje. Poznam precej samoukov, ki so zelo dobri oblikovalci. In precej izšolanih, za katere velja seveda podobno.

A navdih, trud in izobrazba verjetno niso dovolj. Kaj še potrebuješ, da nek članek, ki je v wordu videti povsem dolgočasno, spremeniš v čudovito stran revije #najst?

Oblikovalec se mora poglobiti v vsebino. Ko jo dojame, izlušči glavno sporočilo. Poleg tega mora vedeti, kdo je ciljna publika, komu je vsebina namenjena. Oboje upoštevaš, združiš in skušaš najti pravi vizualni jezik in idejo, kako to udejanjiti.

Likovna podoba #najsta je v veliki meri tvoja zasluga. Pa vendar včasih kakšno željo podamo tudi iz uredništva. Je to zate dobrodošlo ali morda moteče, ker spreminja tvojo idejo o celostni podobi revije?

#najst je v tem specifičen, ker imam pri njem zelo proste roke pri ustvarjanju vizualne podobe. V osnovi je delo grafičnega oblikovalca bolj to, da je v službi nekoga drugega, da vsebino, sporočilo 'stranke' na najboljši način pretvori v vizualni izdelek. Grafično oblikovanje ni osebno izražanje grafičnega oblikovalca, vsekakor pa je vsakemu oblikovalcu v veselje, če ga naročnik izbere prav zaradi tega, ker mu je všeč stil njegovega oblikovanja. Velikokrat imajo uredniki, avtorji knjig smernice, ti pa jih realiziraš. Pri #najstu je tega manj, ko pa je, me ne omejuje, to sodi k mojemu delu. Grafični oblikovalec namreč ni umetnik, ni pa tudi stroj, je nekje vmes. Je nekakšen hibrid umetnika in obrtnika. Imeti moraš lastne ideje, a v sodelovanju z avtorjem vsebine.

Grafično oblikovanje ni osebno izražanje grafičnega oblikovalca, vsekakor pa je vsakemu oblikovalcu v veselje, če ga naročnik izbere prav zaradi tega, ker mu je všeč stil njegovega oblikovanja.

Pri #najstu imaš torej bolj proste roke kot sicer. Ti to ustreza ali je neprijetno, ker zahteva veliko tvojega vložka?

Ne, všeč mi je, da je tako. Zaradi tega mi #najst vzame več časa in več je iskanja idej, ampak mi dovoli tudi veliko ustvarjanja in igranja z vsebino. To mi je res všeč.

Poleg #najsta oblikuješ še podobo tednika Družina in še nekaterih revij. Tudi ideja za marsikatero naslovnico Družininih knjig nastane v tvoji glavi. Kaj od tega delaš najraje?

Zelo rada imam glasbo, zato tudi najraje oblikujem vse, kar je povezano z njo, npr. naslovnico za albume, plakate za koncerte, dogodke. Pri Družini pa rada delam #najst in Praznično, tudi naslovnice knjig. Rada tudi berem, zato mi je zelo pri srcu tudi ustvarjanje za knjige. Sem velika ljubiteljica fotografije, kar mi pride prav tudi pri likovnem uredniškem delu tednika Družine.

S katerimi področji pa se oblikovalci vizualnih komunikacij še lahko ukvarjajo?

Veliko je spletnega dizajna, oblikovanja UI/UX (UI – dizajn uporabniškega vmesnika , UX –oblikovanje uporabniške izkušnje), 3D-oblikovanja, nekateri oblikujejo za embalaže, aplikacije, ilustracije ... Prehajanje med različnimi področji ni preprosto, zato je dobro, da najdeš nekaj, kar ti je všeč, in tam gradiš svojo poklicno pot.

Največkrat dobim ideje, ko pomivam posodo ali grem ven v naravo.

Zelo lepe so tudi tvoje ilustracije. Koliko ti ta talent pride prav pri delu grafičnega oblikovanja?

Na Družini se vsega lotevamo neposredno na računalnik: Če oblikujem kakšen logotip, plakat …, pa najprej skiciram na papir in šele nato preklopim na računalnik. Ta talent bi mi prišel prav pri #najstu, ker je revija razgibana, vsebuje ilustracije … A je premalo časa, da bi bile vse ilustracije moje. Kadar najdem čas, to naredim z veseljem in mi polepša delovni dan. Z ilustriranjem si kdaj pomagam tudi pri oblikovanju naslovnice za knjigo.

Vrniva se k navdihu. Kaj storiš, če ga kdaj nimaš, če nikakor ne najdeš dobre ideje npr. za likovne elemente neke strani v reviji?

Najprej malo trpim. J Kot večina ustvarjalcev se tudi jaz ustrašim, da ga nikoli ne bom več imela. Potem pa največkrat pomaga, da se lotim kaj drugega. Največkrat dobim ideje, ko pomivam posodo ali grem ven v naravo. Pri #najstu grem k naslednji rubriki. Med iskanjem materialov za drugo temo najdem nekaj, kar me navdahne za tisto, kjer mi je prej navdiha zmanjkalo.

Kako gresta skupaj navdih in delovni čas?

Ne najboljše. :) Ne moreš vedno odložiti dela, ko je konec delovnika. Včasih, ko me priganja urnik, se moram sprijazniti z idejo, ki ni najboljša, je pa še vedno sprejemljiva. Časovni okvir pa pomaga, da se stvari naredijo. Če ga ne bi bilo, bi perfekcionisti 'še boljše' ideje sicer iskali v nedogled. Včasih pa prav zaradi pritiska časa tudi pride kakšna dobra, nepredvidljiva ideja.

Časovni okvir pomaga, da se stvari naredijo. Če ga ne bi bilo, bi perfekcionisti 'še boljše' ideje sicer iskali v nedogled.

Nogometaši si želijo nekoč igrati za Real ali Barcelono, košarkarji bi radi igrali v NBA … Kakšne pa so tvoje sanje, kaj bi rada nekoč oblikovala, če ne bi bilo nobenih omejitev?

Uf, ne vem, če imam tako visokoleteče cilje. Nekoč bi rada kombinirala ilustracije in oblikovanje. Najbolj mi je všeč in najbolj pomembno se mi zdi sodelovati z ljudmi, s katerimi se začutimo – tako osebnostno kot tudi z njihovo vsebino, sporočilom. S tem pomagam posredovati sporočila, ga upodobim. Nekoč bi si želela ilustrirati tudi kakšno knjigo, poezijo, pa tudi na področju fotografije bi rada napredovala in izpeljala kakšen zanimiv projekt.

Nam za konec zaupaš še kakšno skrivnost o likovni podobi #najsta v prihodnji sezoni? Se bo kaj spremenilo?

Že nekaj časa razmišljam o spremembi logotipa in naslovnice revije. So mi rekli, da moram počakati vsaj pet let, zdaj pa je minilo že sedem let, tako da bomo mogoče naredili kaj v tej smeri. Želim si malenkost spremeniti podobo, jo narediti še bolj mladostniško, lahko, svobodno, morda tudi drzno, odbito – to mi je v izziv.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (julij-avgust 2022). Revijo lahko prelistate TUKAJ. Spremljajte Najst tudi na Facebooku in Instagramu.