Cerkev sv. Helene na Gradišču pri Divači na začetku obnove, ureditev okolice. VIR: Občina Divača

Pri Divači in severno od parka Škocjanske jame leži vasica Gradišče, ki šteje devet hiš. Na njenem obrobju stoji manjša cerkev sv. Helene, ki je zaradi fresk pomemben umetnostnozgodovinski spomenik na Primorskem, saj so te primerljive z znamenitimi freskami v taborski cerkvi Sv. Trojice v Hrastovljah. Gre za značilno primorsko majhno cerkev z zvončnico, kamnito streho in vhodno lopo.

Na severni steni je naslikan pohod in poklon sv. treh kraljev. FOTO: Ivo Žajdela

Freske s konca 15. stoletja in grafiti iz 16. stoletja

Freske v cerkveni ladji so odkrili v 50. letih in restavrirali v 60. letih 20. stoletja. Na severni steni je naslikan pohod in poklon sv. treh kraljev, na južni pa Kristusov pasijon v dveh pasovih. Janez Höfler jih je postavil v čas okoli leta 1490, ko je Janez iz Kastva poslikal cerkev v Hrastovljah, in jih prisodil anonimnemu slikarju, ki je bil z Jernejem delavniško povezan. Po nekem drugem poslikanem fragmentu je nastanek cerkve postavil v 14. stoletje. Glede stavbne zgodovine sta druga dva strokovnjaka nastanek cerkve postavila v romanski čas 13. ali zgodnjega 14. stoletja. Božidar Premrl jo je postavil v čas okoli leta 1400. Sedanjo obliko je dobila po nastanku fresk.

Cerkev je nekoč spadala v župnijo Vreme, v zadnjem obdobju pa pod Lokev. V gotskem prezbiteriju je kamniti oltar iz leta 1744. Na freskah je precej majhnih grafitov, ki so jih vrezovali davni obiskovalci. Na severni steni jih je manj, na južni pa več in so tudi nekoliko bolj razločni. Pojavljajo se letnice 1526, 1533, 1533 in morda celo 1505. Med njimi sta imeni dveh vremskih kaplanov, ki sta v cerkvi maševala v 16. stoletju (leta 1574 Peter Ramscholl in leta 1575 Georgius Terahz oz. Jurij Terač).

Na freskah je precej majhnih grafitov, ki so jih vrezovali davni obiskovalci. FOTO: Ivo Žajdela

Marija z detetom na severni steni. FOTO: Ivo Žajdela

Od leta 2017 cerkev postopno obnavljajo

Cerkev sv. Helene je zaradi umetnostnozgodovinske vrednosti v zadnjih letih predmet živahne dejavnosti, ki jih je za Družino osvetlila Minka Osojnik, odgovorna konservatorka v ZVKDS OE Nova Gorica. Pojasnila je, da je med letoma 2001 in 2004 Restavratorski center na cerkvi opravljal številne meritve in raziskave, do leta 2005 je bila zaključena dolgotrajna in mučna obnova kamnite strehe.

Nekako od leta 2017 cerkev intenzivno spremljajo in postopno obnavljajo. Pobude za obnove so prišle s strani domačinov, ki so že leta opozarjali na ta »vaški biser«, za katerega so upravičeno menili, da se mu ne posveča ustrezne pozornosti. Med domačini je posebej izpostavila Branka Cerkvenika, ki je v preteklosti pripravil številne knjige, brošure in plakate za promocijo cerkve sv. Helene in Gradišča. Vendar pa za cerkev in njeno zgledno urejeno okolico skrbijo tudi številni drugi domačini: ključar Rudi, Jožica, Bojan, Snežna.

Jezus na križu na južni steni. FOTO: Ivo Žajdela

Poslikave v ladji niso bile v dobrem stanju 

Leta 2017 so v cerkvi najprej izvedli koncert divaškega pevskega zbora, s predavanjem o pomenu in vrednosti poslikav, nekaj mesecev kasneje pa je 45 prostovoljcev pod taktirko Partnerstva kraške suhozidne gradnje in v sodelovanju z ZVKDS OE Nova Gorica ter Odborom za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras in porečja Reke v enem dnevu obnovilo propadajoči suhi zid okoli cerkve.

Ta akcija je bila verjetno jeziček na tehtnici, ki je povzročil oživitev ideje in predvsem prave volje, da se cerkev celovito obnovi. S kolegi restavratorji so najprej temeljito pregledali poslikave v ladji in hitro ugotovili, da niso v dobrem stanju. Na več delih je omet odstopal od podlage, poslikave so bile zaprašene, umazane in tudi barvna plast ni bila povsem trdna.

Snemanje s križa na južni steni. FOTO: Ivo Žajdela

Vstajenje iz groba na južni steni. FOTO: Ivo Žajdela

Cerkev sv. Helene je postala izvrstna učilnica za študente restavratorstva

Na enem od svojih delovnih obiskov v Sloveniji si je poslikave ogledal tudi mednarodno priznan italijanski restavrator Alberto Felici, ki je bil nad cerkvijo, njenimi poslikavami in vasjo Gradišče navdušen. Med njegovim ogledom poslikav se je porodila ideja o tem, da bi lahko cerkev sv. Helene postala izvrstna učilnica za študente restavratorstva.

Domačini so že leta opozarjali tudi na razpoke na objektu, zato so za pomoč prosili tudi zavodskega statika, ki si je cerkev ogledal in pripravil poročilo s smernicami. Ugotovil je, da je stanje objekta stabilno, čeprav sta vzhodni in južni zid ladje deformirana. Za nadaljnjo obnovo je predlagal vgradnjo prečnih vezi na podstrešju, kar so s pomočjo sredstev Občine Divača leta 2018 naredili. Naslednje leto so s pomočjo Škofije Koper in Parka Škocjanske jame v cerkev vgradili nova lesena okna, ki imajo v steklu dodano UV zaščito, kar je pomembno za obstoj dragocenih poslikav v notranjščini.

Mednarodna šola restavriranja. VIR: Občina Divača

Prikaz retuširanja fresk. FOTO: Ivo Žajdela

Obnovili strop v ladji, zvon in ometali stene v ladji

Leta 2021 so pričeli z obnovo zunanjščine, ki je bila v celoti restavrirana na način, da se je ohranilo ves kakovosten apneni omet in so ga po potrebi mestoma dopolnili, odstranili so vse novejše cementne plombe. V letih 2022 in 2023 so obnovili strop v ladji in ometali stene v ladji nad poslikavami, restavrirali so tudi originalna lesena vrata. Vsa omenjena dela sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo in Občina Divača. Za piko na i so domačini leta 2023 zbrali še sredstva za obnovo zvona, ki je imel dotrajan jarem in se zaradi varnosti pred tem z njim ni smelo zvoniti.

Prikaz retuširanja fresk. FOTO: Ivo Žajdela

Pohod in romanje po srednjeveških cerkvah

Cerkev stoji tudi na eni od romarskih poti k Fari, po kateri TKD Urbanščica v sodelovanju z ZVKDS OE Nova Gorica in Parkom Škocjanske jame zdaj že tradicionalno prireja pohod in romanje po srednjeveških cerkvah. V sklopu romanja vsako leto izvedejo tudi predstavitev cerkva udeležencem. V letu 2019 so posneli krajši dokumentarni film z naslovom Vitezi Reke. Med barve spomina, ki se posebej posveča prav cerkvi sv. Helene in je dostopen na Youtubu.

Pomemben dogodek za cerkev je bil tudi podpis pogodbe med Župnijo Divača in Občino Divača decembra 2021, s katero je občina prevzela cerkev sv. Helene za dvajset let v upravljanje; podpisal jo je koprski škof Jurij Bizjak. S tem bo poskrbljeno, da se bo ta dragoceni biser sredi Krasa še naprej obnavljal in bo na voljo širši javnosti, obiskom ter kulturnim prireditvam.

Zaključek del mednarodne šole restavriranja 2. septembra 2023. FOTO: Ivo Žajdela

Kdo je obnovo koordiniral in kako so dela potekala?

Vsa obnovitvena dela potekajo pod nadzorom ZVKDS, pri čemer je vključena večja ekipa strokovnjakov, ne samo iz novogoriške enote, temveč tudi iz Restavratorskega centra in Območne enote Maribor.

Statično sanacijo je izvedla Prenova Ozbič d.o.o. iz Stomaža, okna z UV zaščito je izdelal Alojz Čehovin iz Ravenj pri Štjaku, obsežno in zahtevno restavratorsko obnovo celotne zunanjščine in notranjščine ladje nad freskami pa izkušena ekipa restavratorjev podjetja GNOM d.o.o. iz Šentvida pri Stični. Nazadnje je cerkveni zvon obnovil Janez Moškrič.

Odkar na Gradišču poteka mednarodna šola konserviranja-restavriranja stenskih poslikav, so strokovnjaki ZVKDS vsako leto izvedli številne posege na stenskih poslikavah v ladji, ki danes izgledajo bistveno drugače kot pred začetkom šole.

Minka Osojnik pove, da se je v obnovo cerkve sv. Helene velikokrat vključil marsikakšen strokovnjak tudi prostovoljno, kar daje vedeti, da je objekt za mnoge ljudi zelo pomemben. »Vsekakor k temu veliko pripomorejo tudi prebivalci vasi, ki vedno poskrbijo za dobro vzdušje in doma pripravljene dobrote, s katerimi delo lažje steče.«

Zaključek del mednarodne šole restavriranja 2. septembra 2023. FOTO: Ivo Žajdela

Mednarodna šola mladih restavratorjev treh univerz

Mednarodno šolo so namenili izobraževanju mladih restavratorjev, študentov treh univerz iz Slovenije, Hrvaške in Švice. Kot pojasni Osojnikova, so v treh letih so postopek restavriranja predstavili v nekakšni idealni, šolski obliki. Prvo leto so se posvetili izdelavi natančne dokumentacije o objektu in poslikavah, drugo leto čiščenju in utrjevanju poslikav, tretje, letošnje leto (2023) so namenili končni estetski prezentaciji oz. retuši.

»Vendar pa z izvedbo mednarodne šole niso veliko pridobili samo študenti ter vsi mentorji oziroma profesorji in drugi sodelujoči, veliko je pridobila tudi cerkev s poslikavami. Zelo pomembna je že sama dokumentacija, ki so jo študentje in strokovnjaki v času šole v prvem letu izdelali. Cerkev sv. Helene je z vsem monitoringom in raziskavami, ki se na njej izvajajo zaradi izvedbe šole, danes zelo dobro dokumentirana, kar med drugim pomeni, da imamo natančno popisane vse materiale in tehnike, kot tudi poškodbe stenskih poslikav. Zbrani podatki predstavljajo pomemben temelj za vse nadaljnje restavratorske posege,« pojasni Osojnikova.

Podoba hudiča na južni steni. FOTO: Ivo Žajdela

Konserviranje ter restavriranje starodavnih poslikav

V sklopu šole so izvedli številne poskuse čiščenja in utrjevanja, pod vodstvom profesorjev in mentorjev so študenti določili najboljše tehnike in postopke, ki se bodo v prihodnje uporabili pri konserviranju ter restavriranju poslikav. V letošnji pomladi je ekipa restavratorjev ZVKDS že izvedla čiščenje in utrjevanje na poslikavah južne stene ladje, saj je bilo to površino treba pripraviti za mednarodno šolo, ki je bila letos namenjena retuši. V sklopu šole se je pričelo z retušo na spodnjih predelih južne stene in ker je delo zelo hitro napredovalo, so študenti s profesorji dokončali skoraj polovico stene.

Zanimivo je, da se vsi do zdaj izvedeni posegi jasno vidijo že ob samem vstopu v cerkev. Razlika med poslikavami na severni steni, ki še niso bile celovito očiščene in utrjene, ter tistimi na južni steni, ki so po izvedenem posegu zasijale v mnogo bolj živih barvah, je precej očitna vsakemu pozornemu opazovalcu. Če si podrobno ogledamo samo južno steno, lahko v spodnjem delu vidimo tudi že razliko med retuširanim delom in zgornjim, kjer se mora ta postopek še izvesti.

»Nevidna« miška pod desno taco leva je postala prava maskota cerkve (vidimo jo šele na UV fotografiji). FOTO: Ivo Žajdela

Nevidna sled za »nevidno« miško

Minka Osojnik je izpostavila posebno presenečenje iz prvega leta šole, ko se je med pregledom pod UV lučjo pojavila do tedaj »nevidna« miška v naročju leva na severni steni ladje. »Miška s prostim očesom namreč ni vidna, saj je barvna plast, s katero je bila naslikana, v preteklosti odpadla, sledovi veziva pa so se ohranili in ti so zelo jasno vidni pod UV svetlobo. Kmalu po odkritju smo pripravili manjši plakat z njeno podobo, ki je razstavljen v cerkvi, tako da si jo lahko obiskovalci ogledajo tudi brez UV luči. Miška je postala prava maskota cerkve in prepričana sem, da bo tudi v prihodnosti tega objekta in poslikav odigrala pomembno vlogo.«

»Nevidna« miška pod desno taco leva je postala prava maskota cerkve (vidimo jo šele na UV fotografiji). FOTO: ZVKDS

Dela je še veliko

Dela je še veliko, pove Osojnikova in doda, da ga na takih objektih žal tudi nikoli v celoti ne zmanjka. V notranjščini je treba obnoviti ostenje in strop prezbiterija, ki pa ni poslikan, restavrirati je treba kamnit glavni oltar in oltarno sliko sv. Helene, ki je v zelo slabem stanju. Pred tem bi bilo dobro v cerkev napeljati elektriko, saj jo za izvedbo vseh aktivnosti v cerkvi nujno potrebujemo. Za potrebo obnove je pred leti Občina Divača uredila električno omarico v bližini cerkve, od koder se zdaj po potrebi uredi napeljavo.

Poslikave v ladji so še v restavriranju, v celoti je utrjena in očiščena le južna ladijska stena, tako da je tudi na poslikavah še veliko dela. »V smislu raziskav bi bilo prav, da se izvede dodatno umetnostno-zgodovinsko ovrednotenje, kot tudi podroben popis in ovrednotenje vseh starih grafitov, ki so vrezani na različnih mestih na poslikavah. Dela v tej cerkvi je za strokovnjake različnih ved, ki bi jih to zanimalo, vsekakor dovolj.«

Minka Osojnik, ZVKDS Nova Gorica ob freskah. FOTO: Ivo Žajdela

Sv. Helena na Gradišču je primerljiva s Hrastovljami

Strokovnjakinjo sem vprašal katere cerkve na Primorskem so po podobnih poslikavah primerljive z gradiško sv. Heleno. Odgovorila je, da se po podobnosti lahko najprej ozremo proti Hrastovljam, kjer se v cerkvi sv. Trojice nahajajo poslikave, ki so delo iste delavnice Janeza iz Kastva in predstavljajo tudi pomembno referenco za datacijo poslikav na Gradiču v čas okoli leta 1490. »Zanimivo je dejstvo, da se na območju Občine Divača na relativno majhni površini nahaja vrsta zelo kakovostnih in dobro ohranjenih stenskih poslikav, ki se sicer slogovno med seboj zelo razlikujejo, vendar vse sodijo nekako v čas od sredine do konca 15. stoletja. Mednje sodijo cerkve sv. Tomaža v Famljah, sv. Brikcija v Naklem, romarska cerkev Marijinega vnebovzetja v Vremskem Britofu in Marijina cerkev v Dolenji vasi. Vse omenjene stavbe so vsekakor vredne ogleda in se v zadnjih letih tudi postopno obnavljajo.

Slavko Obed, župnik v Lokvi

Decembra 2021 smo cerkev sv. Helene na Gradišču pri Divači prenesli na občino Divača. Dogodka se je udeležil škof Jurij Bizjak, ki je poleg županje in župnika pogodbo tudi podpisal. Občina je pripravila kulturni program in predstavitev fresk v cerkvi. Lastnik cerkve ostaja župnija, občina z njo upravlja za dobo 20 let. Cerkev je s tem oživela, ker zadnjih deset let v cerkvi ni bilo verskih obredov. Zadnja leta je v njej mednarodna šola restavriranja, jeseni je v njej nastopil Slovenski oktet, letos spomladi glasbenik Gianni Rijavec, letos pa poleti kar dve mednarodni šoli, kjer so ustvarjali dva tedna. Tudi turistično naj bi postala zanimiva, ker jo hočejo kot kulturni muzej povezati s cerkvijo v Famljah pri Vremah in Naklem pri Škocjanu, kjer so tudi kakovostne freske.

Alenka Štrucl Dovgan, županja Občine Divača. FOTO: Ivo Žajdela

Alenka Štrucl Dovgan, županja Občine Divača

Upravljanje s cerkvijo sv. Helene je za občino pomembna pridobitev, saj bomo na ta način lažje ohranili pomembno kulturno dediščino ter cerkev uporabljali za kulturne prireditve in turistične namene. Cerkev ne bo več samevala in propadala. Za vas Gradišče in za občino je pomembna kulturna dediščina, občina bo kot upravljalec lažje vlagala v obnovo. Že zdaj jo uporabljamo tudi v turistične namene. Z obnovo fresk jo bomo vključili v našo turistično ponudbo. V bodoče načrtujemo vzpostavitev razpršenega muzeja srednjeveških fresk, ki bodo povezale cerkev sv. Helene na Gradišču, cerkev v Naklem in cerkev v Famljah.

Cerkev sv. Helene na Gradišču ob zaključku del mednarodne šole restavriranja 2. septembra 2023. FOTO: Ivo Žajdela

1/19