Gradec Gradec nam je zelo blizu, približno 70 km severno od Maribora, ob reki Muri, in je gotovo bolj poznan kot Železno, mesto, v katerega sem se odpravil ob naslednji priložnosti. Glavno mesto avstrijske dežele Štajerske je drugo največje mesto v Avstriji in je nekoliko večje od Ljubljane. 

Je univerzitetno mesto s starim mestnim središčem, vpisanim na Unescov seznam kulturne dediščine. Leta 2003 je bilo mesto evropska prestolnica kulture. Ker nam je tako zelo blizu, sem se vanj pripeljal z vlakom, ki je dokaj hiter in udoben način za prihod v mesto iz Slovenije. Vlaki vozijo pogosto, železniška postaja v Gradcu sicer ni ravno v centru mesta, ni pa niti zelo daleč. Javni prevoz v mestu predstavljata avtobus in tramvaj, jaz pa sem se odločil, da se bom sprehajal, saj center ni velik in je strnjen ter po večini zaprt za ves promet. Nad središčem mesta se dviguje grajski grič Schlossberg s porušeno trdnjavo in urnim stolpom. Stolp je viden že od daleč in je simbol Gradca. Na grič sem se sprehodil po vrstah betonskih stopnišč in potk, ki so vzidani v skalo in vodijo od vznožja griča v mestu pa prav do urnega stolpa. Z njegovega vrha je nekoč imela požarna straža dober razgled čez vse mesto, da so lahko v primeru opaženega požara zagnali preplah z zvoncem v stolpu. 

Nad središčem mesta se dviguje grajski grič Schlossberg s porušeno trdnjavo in urnim stolpom. Stolp je viden že od daleč in je simbol Gradca.

Še ena posebnost stolpa in njegove ure so kazalci. Urni kazalec na stolpu je tisti daljši, da je bil bolje viden z večje razdalje. V preteklosti, ko je bila to ena redkih ur v mestu, je bil podatek o uri bolj pomemben kot o minutah. Z druge strani griča pelje na vrh bolj položna cesta. Na vrh je speljana še tirna vzpenjača, ki pa v času mojega obiska ni obratovala. Pod gričem so številne majhne ulice in trgi, na uličicah pa veliko butikov in trgovin s spominki. 

Zvonik s plesočimi lutkami

Na enem od trgov – Glockenspielplatzu − je v pročelju hiše nameščena ura, glockenspiel, z lutkama dekleta in moškega v narodnih nošah, ki se trikrat na dan, ob 11.00, 15.00 in 18.00, ko ura bije polno uro, za kratek čas prikažeta in zaplešeta. V zgodovinskem centru mesta je gotska katedrala, ki jo je v 15. stoletju dal zgraditi Friderik III. Habsburški. Zunanjost danes v glavnem enobarvne katedrale je bila v preteklosti precej bolj slikovita, saj so bile na zidovih freske. Ostala je le še freska z nadlogami iz obdobja, ko je Gradec prizadela kuga, in ki prikazuje kobilice, vojno in črno smrt. Poleg katedrale stoji velik mavzolej cesarja Ferdinanda II. z umetelno poslikanim stropom. Nasproti graške katedrale je grad, kjer je še več prostorov deželne vlade. V gradu je obiskovalcem dostopno zanimivo, edinstveno dvojno polžasto stopnišče. »Stopnišče sprave« je sestavljeno iz dveh nasprotujočih si spiral, ki se na kratko srečata v vsakem nadstropju. Središče mesta se nadaljuje v ravnici, južno od grajskega griča na levem bregu Mure. Tu je v veliki renesančni zgradbi dom štajerskega deželnega parlamenta, Landhausa, z deželnimi uradi, pa tudi glavnega turističnega urada, kjer ima prijazno osebje veliko vsakovrstnih informacij o mestu. Možno si je ogledati še veliko dvorišče, kjer v božičnem času postavijo jaslice iz ledu. V zgradbi domuje tudi orožarna, Landeszeughaus, ki si jo lahko obiskovalci ogledamo in je največja zgodovinska orožarna na svetu z več kot 32.000 kosi najrazličnejšega hladnega in strelnega orožja ter obrambnih orodij iz časa med 15. in 18. stoletjem. 

V tem obdobju je bila dežela skoraj ves čas v sporu z Osmanskim cesarstvom in upornimi Madžari, zato so si v Gradcu priskrbeli zelo velike količine orožja. Na desnem bregu reke Mure je Kunsthaus Graz, muzej moderne umetnosti, ki je bil zgrajen, ko je bil Gradec evropska prestolnica kulture. Stavba muzeja je zelo zanimiva in izstopajoča, saj je fasada obdana z zaobljenimi plastičnimi elementi modro-zelenkaste barve. Mene je še najbolj spominjala na vesoljsko ladjo, ki je pristala v mestu. Pod fasado je nameščenih veliko luči in muzej ponoči lepo zasije v soju ne premočne svetlobe. Luči pa lahko izpisujejo tudi svetlobne napise. Kljub temu, da je nenavadna, pa stavba ni zelo velika in ne deluje kot moteč tujek v mestu. V notranjosti so v pritličju kavarna in knjigarna, muzejska prodajalna in večji del muzeja z eksponati. 

Članek lahko v celoti preberete v reviji Svet in ljudje, september 2022.