Založba ZRC je izdala dve zajetni knjigi Grad Turjak. Skupaj obsegata več kot 1.200 strani, vsebino pa je napisalo 26 zgodovinarjev in drugih strokovnjakov.



Grad Turjak med obnovo, delno obnovljena streha.


Grad Turjak je nedvomno grad presežkov, ne le v slovenskem, pač pa tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Od ostalih grajskih stavb izstopa po svoji starosti, videzu, prepoznavnosti ter vlogi, ki jo je odigral v zgodovini in jo ima še vedno v slovenskem zgodovinskem spominu.

K njegovi slavi so odločilno prispevali tudi njegovi lastniki Auerspergi, ki so z gradom živeli in umirali od njegovih srednjeveških začetkov do druge svetovne vojne, kar je nedvomno fenomen v širšem evropskem prostoru. Zgodovina gradu Turjak je zatorej tudi zgodovina rodbine Auersperg.


Grad Turjak so med drugo svetovno vojno uničili partizani

Auerspergi so ena redkih plemiških rodbin s pozitivnim prizvokom v slovenski javnosti. Ne nazadnje o tem priča tudi dejstvo, da so med Slovenci celo bolj kot po nemškem poznani po svojem slovenskem imenu, ki izhaja iz imena gradu – torej Turjaški.
Ta slovenska različica rodbinskega imena, ki se je v prvi polovici 19. stoletja skupaj s slovenskim poimenovanjem gradu Turjak najprej uveljavila v slovenski književnosti, je pozneje našla svoje mesto tudi v zgodovinopisju.

Grad Turjak, torej eno od najbolj značilnih grajskih stavb v Sloveniji, so med drugo svetovno vojno uničili partizani. Pred njihovim uničevanjem so se septembra 1943 za debele grajske zidove zatekli branilci pred njimi, vaške straže, partizani pa so nato, tudi s pomočjo topov italijanske vojske, uničili tako grad kot branilce.


Izjemna predstavitev gradu Turjak na več kot 1.200 straneh

Druga knjiga iz zbirke Castellologica Slovenica, skupnega projekta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, je posvečena gradu Turjak (v prvi so predstavili dvorec Betnavo pri Mariboru).
Interdisciplinarno zasnovana monografija predstavlja turjaški grad kot eno najpomembnejših in najbolj prepoznavnih grajskih arhitektur v slovenskem prostoru pa tudi v širši regiji.

Obravnavane so zgodovinske okoliščine nastanka grajske stavbe v srednjem veku in najstarejše omembe gradu v zgodovinskih virih, rodbina Auersperg kot edina lastnica gradu v vsej njegovi dolgi zgodovini (delovanje rodbine na Turjaku in v slovenskem prostoru ter njen pomen v slovenski zgodovini), stavbni razvoj gradu do današnjega časa, njegova nekdanja oprema ter »usoda« stavbe med drugo svetovno vojno in po letu 1945.

Podrobno so predstavljeni tudi okolica gradu, trg Turjak, bližnja cerkev sv. Ahaca, turjaški arhiv in njegovi slovenski dokumenti, nastanek župnije Turjak ter vpetost gradu in njegovih nekdanjih prebivalcev v lokalno skupnost in njen zgodovinski spomin. Poglobljeno napisani prispevki so obogateni tudi s kvalitetnim slikovnim gradivom, ki v veliki meri izhaja iz zasebnih arhivov.



Del obnovljene notranjosti gradu Turjak. Foto: Ivo Žajdela


Grad Turjak in rodbina Auersperg (Turjaški)

V prvi knjigi (615 strani) je objavljenih 19 prispevkov:

Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič, Renata Komić Marn: Grad Turjak in njegovih prvih tisoč let

Miha Preinfalk: Grad Turjak in rodbina Auersperg (Turjaški)

Peter Štih: O začetkih Turjaških na Kranjskem

Miha Kosi: Gospodje Turjaški in plemiški svet na jugovzhodu cesarstva (12.–15. stoletje)

Mija Oter Gorenčič: Cesarski viteški red sv. Jurija in Turjaški. Nove možnosti interpretacije umetnostnega dela kot rezultat uporabe različnih metodoloških pristopov

Barbara Žabota: Auerspergi in reformacijsko gibanje v Škocjanu pri Turjaku

Matjaž Bizjak, Miha Preinfalk: Turjaški arhiv

Boris Golec: Poimenovanja gradu Turjak in rodbine Auersperg – Turjaških v slovenščini skozi zgodovino

Katarina Predovnik: Turjaška gradova v luči arheoloških raziskav

Katja Mahnič: Stara grajska kapela na Turjaku

Miha Kosi, Boris Hajdinjak: »Grbovna knjiga« gradu Turjak. Umetnina kot odsev plemiške identitete

Robert Peskar: Cerkev sv. Ahaca nad Malim Ločnikom pri Turjaku

Mija Oter Gorenčič: Po umetnostnih sledeh srednjeveških Auerspergov

Renata Komić Marn: Portretne galerije Auerspergov na gradu Turjak

Maja Lozar Štamcar: Nekdanja pohištvena oprema na turjaškem gradu

Ines Babnik: O zelenem okrasju gradu Turjak

Miha Preinfalk: Turjak v spominih Philippa barona Wambolta

Damijan Guštin: »Slovenski Alcázar«. Grad Turjak sredi slovenske državljanske vojne septembra 1943

Mojca Arh Kos: Obnova gradu Turjak

Arhitekturnozgodovinski oris gradu Turjak

V drugi knjigi (661 strani) je objavljenih sedem prispevkov:

Igor Sapač: Arhitekturnozgodovinski oris gradu Turjak

Boris Golec: Skrivnostni trg Turjak

Edo Škulj: Ustanovitev župnije Turjak

Boris Golec: Slovenica Auerspergiana. Slovensko pismenstvo na Turjaku od 16. do 20. stoletja

Stane Granda: Preobrazba fevdalnega zemljiškega gospostva Turjak v kapitalistično veleposestvo

Irena Žmuc: Po sledeh zapuščine družine Turjaških v Mestnem muzeju Ljubljana

Tadeja Primožič: Turjaški in grad Turjak – spomini in priložnosti

Priloge

V priponki je objavljena daljša spremna beseda treh urednikov.