Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Po požaru na Krasu: »Velika rana v naravnem okolju«

Za vas piše:
Kaja Zupanc
Objava: 09. 09. 2022 / 11:35
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.09.2022 / 12:54
Ustavi predvajanje Nalaganje
Po požaru na Krasu: »Velika rana v naravnem okolju«
»Korak za korakom, pa bomo spet hodili po našem zelenem Krasu,« napoveduje župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar. FOTO: Posnetek zaslona

Po požaru na Krasu: »Velika rana v naravnem okolju«

Največji požar v Sloveniji vseh časov je zajel 3707 hektarov (ha) celotne površine, od tega skoraj 3000 ha gozdov.

Več kot 1000 ha gozdov je popolnoma pogorelo v kompleksnem požaru, kar pomeni, da je pogorel organski del tal, preostanek je izpostavljen erozijskim procesom. 1448 ha površin gozda pa je prizadetih med 50 in 90 odstotkov - tla so večinoma ohranjena, nadzemni deli rastlin pa bodo večinoma propadli.

FOTO: Fb ZGS

Na temo, kako obnoviti gozdove, poškodovane v požaru na Krasu, je danes potekala novinarska konferenca Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), na kateri so sodelovali direktorja ZGS Janez Logar, vodja Območne enote Sežana ZGS Boštjan Košiček, župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, Hojka Kraigher iz Gozdarskega inštituta Slovenije in Cristina Vettori z Univerze v Firencah.

Razvoj velike površine gozdov, osnovanih pred 70 leti na kameniščih, je vrnjen povsem na začetek.


»Pri obnavljanju poleg Zavoda za Gozdove Slovenija sodelujejo tudi druge inštitucije in s svojo strokovnostjo pomagajo, da bomo prve korake naredili v pravo smer. Vključujejo se tudi lokalne skupnosti ter strokovnjaki iz Italije in Hrvaške. Pomagajo lahko vsi, ki želijo, imajo voljo in energijo,« je povedal župan Mauricij Humar.

Kje bo gozd in kakšnega si želimo?

Ureditev negozdnih zemljišč je mogoča na podlagi prostorskih planov občin. Izdelan je načrt sanacije, v katerem bodo opisani postopki za obnovo gozdov. »Izdelan je do te mere, da lahko v dialog vključimo tudi druge slovenske in mednarodne gozdarske strokovnjake. Pomembno je, da vključimo lokalno skupnost, lastnike zemljišč in nevladne organizacije. Gre za tek na dolge proge, ki zahteva veliko dela in vztrajnosti. Gre za prave odločitve za dobro gozda,« je dejal Janez Logar, v. d. direktorja ZGS.

Pogorelo je 862 ha gozdov in 2040 ha zasebnih gozdov.

Prioritete:

- Sečnja poškodovanega drevja ob stanovanjskih objektih ter na obcestnih pasovih oziroma potencialno ogrožene gospodarske javne infastrukture

- Obnova gozdov iglavcev na območjih 3. stopnje poškodovanosti (vršni požar), 1. stopnji ekoloških ali socialnih funkcij

- Obnova mešanih gozdov in gozdov listavcev 

Obnova gozdov: 150.000 sadik (75 ha), 6.800 kg lahkega semena (850 ha), 20.000 kg želoda (50 ha)

»Kako obnoviti poškodovane gozdove?«

Včeraj je v konferenčni dvorani Pomnika miru na Cerju Miren Kras potekala delavnica, na kateri so nosilci načrta sanacije, predstavniki slovenske in mednarodne gozdarske stroke, predstavniki lokalne skupnosti, lastnikov gozdov, nevladnih organizacij in drugi razpravljali na temo obnove gozdov, poškodovanih v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije.

FOTO: Fb ZGS

Osrednji izdelek delavnice je paleta usmeritev za pripravo načrta sanacije za gozdove, poškodovane v požaru na Krasu. 

FOTO: Fb ZGS

Da je požar pustil veliko rano v naravnem okolju, je za naš spletni portal potrdil tudi župnik Robert Ušaj iz župnije Miren.

Robert Ušaj. FOTO: MojaObčina.si

»Moje mnenje je, da bi se ljudje morali začeli ogrevati na drva in ne na plin ter elektriko,« je povedal Ušaj. »Veliko sem prehodil po teh gozdovih in zadnja leta so bili zelo zapuščeni, skorajda se ni dalo hoditi po njih. Prav klicali so po nekem požaru,« je še povedal. Želi si še, da bi ljudje v prihodnje izkazovali več ljubezni do gozdov, ne le v teoriji, ampak tudi v praksi.

Nalaganje
Nazaj na vrh