Slovenija spada med najbolj gozdnate evropske države, saj pokriva drevje skoraj šestdeset odstotkov njene površine (v Evropski zvezi je delež gozda večji le na Švedskem in Finskem). O tej značilnosti naše dežele govorijo tudi krajevna imena: kar trinajst naselij ima v imenu besedico gozd, še mnogo več pa katero od drevesnih vrst. Tudi 1092 metrov visoki Gozdnik, ki se dviga nad Zabukovico južno od Žalca, je ves v znamenju dreves, ki ga pokrivajo od vrha do tal. Pod njimi je v teh dneh veliko bolj barvito kot pod milim nebom, na katerem se že predolgo zadržujejo oblaki.

Zabukovica, ki ima približno tisoč prebivalcev, je bila še pred pol stoletja rudarsko naselje. V njej so leta 1799 odprli rudnik rjavega premoga, do katerega so ob koncu prve svetovne vojne iz dobre štiri kilometre oddaljenega Žalca speljali ozkotirno železniško progo. Vlaki so po njej vozili do leta 1964, dve leti pozneje pa je vrata zaprl še rudnik. Spomin na dvestoletno rudarjenje v teh krajih danes ohranja muzejska zbirka v kulturnem domu v Grižah. Ob nedeljah si jo lahko ogledamo med 10. in 12. uro, ob sredah med 14. in 18. uro, druge dni pa ob predhodni najavi.



Iz Zabukovice peljeta na Gozdnik dve poti: vzpenjali se bomo mimo lovske koče na zahodni strani gore, vračali pa mimo 772 metrov visokega Kotečnika na vzhodu. Na križišču za podjetjem Sipex na zgornjem koncu naselja zavijemo v desno na cesto, ki pelje ob potoku Artišnica. Po desetih minutah hoje prispemo do planinskega kažipota, gremo čez most in se po makadamski cesti vzpnemo do skupine hiš. Pogled nam prek pašnika odjadra do 856 metrov visokega Kamnika z vencem skal pod vrhom, noge pa nas po kolovozu odnesejo naprej do samotne hiše, za katero je razpotje.

Gozd je poln zanimivih podrobnosti. Mogočno drevo, po katerem se cedi smola, so ptičji kljuni naluknjali kot švicarski sir, čez sosednje deblo huškne senca preplašene srne, ki zbeži globlje v gozd, tla krasijo šopi gob ...

Po slabi uri hoje prispemo do pašnika, ob katerem se vzpnemo do samotne kmetije. Pod njo stoji lovska koča, ob cesti nad hišo pa je grozd kažipotov. Ti nas usmerijo znova v gozd, kjer prečkamo cesto in se po stopnicah vzpnemo do širše poti. Po njej gremo nekaj korakov v desno, potem prestopimo v levo na stezo, ki se požene v breg. Hodimo med visokimi drevesi, pod katerimi se bohoti trava. Ozka steza dolgo vijuga čez vesine, nato se zavihti na greben in pridruži široki poti. Ta se po nekajminutnem vzponu potegne v levo, mi pa jo mahnemo proti nerazglednemu vrhu, na katerem stoji lesen bivak. Ta ni zaklenjen, ampak le zapahnjen. V njem sta na mizi vpisna knjiga in žig Savinjske planinske poti, katere simbol je prav Gozdnik.



V dolino krenemo mimo križa, ki stoji za bivakom. Pot se strmo spušča po gozdnatem pobočju. Drevje ob njej je gostejše kot med vzponom, zato pa je pod njim manj podrasti. Po slabe pol ure hoje prispemo na sedlo Festenga, kjer je nekaj počitniških hišic. Prek nagnjenega travnika z lovsko prežo lepo vidimo skalnati Kotečnik in Stari grad nad Celjem, ki se kaže v ozadju. Na robu obzorja pa se dvigajo Boč, Konjiška gora, Paški Kozjak in Pohorje.

Pri počitniških hišicah prečkamo makadamsko cesto in se ob robu travnika spustimo do gozda. V njem znova odkrijemo markacije, ki nas popeljejo strmo navzdol. Nižje preskočimo širšo gozdno pot in se čez odprt svet spustimo na sedlo med Gozdnikom in Kotečnikom, na katerega se lahko od tukaj vzpnemo v eni uri. Pri kažipotih zavijemo levo navzdol na cesto, ki ji sledimo do zaselka Kurja vas. Tam gremo pri križu znova v levo in se med hišami vrnemo do izhodišča.




OSNOVNI PODATKI

Gozdnik (1.092 m)

Izhodišče: Zabukovica
Dostop: Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Šempeter ali Arja vas, od koder skozi Žalec ali mimo njega (možnosti je več) nadaljujemo do Zabukovice. Avto pustimo pri podjetju Sipex v zgornjem delu naselja.
Višinska razlika: 760 m.
Dolžina vzpona: 2 uri.
Kratek opis poti: Iz Zabukovice peljeta na Gozdnik dve poti, zato je izlet lahko krožen. Ob potoku Artišnica krenemo proti jugozahodu, se vzpnemo do lovske koče in potem čez strma zahodna pobočja do bivaka na vrhu. Od tam se spustimo na vzhod mimo počitniških hišic do ceste, po kateri se vrnemo do izhodišča. Pot je označena s kažipoti in markacijami, ki pa so ponekod redke in slabše vidne. Na strmih pobočjih je zlasti v mokrem vremenu potrebna previdnost.
Zemljevid: Posavsko hribovje (zahodni del), 1 : 50.000.

NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu je maša vsako nedeljo ob 6.30 ter ob 8. in 10. uri, v župnijski cerkvi sv. Pankracija v Grižah pa ob 7.15 in ob 10.30.