Zavetnik: zidarjev, škofije Hildesheim; priporočajo se mu bolniki s protinom, revmatizmom, ledvičnimi kamni, pri otroških boleznih, težkih porodih; varuje pred strelo in točo

Atributi: cerkvica v roki, ob sebi ima moža, ki ima kladivo, grezilo in kotnik

Sveti Gotard iz Hildesheima,menih in škof

V eni najstarejših opatij na Bavarskem, v Niederaltaichu, je služil kruh svoji družini Gotardov oče, preprost in reven kmet. Samostan je bil nekdaj precej premožen, a je v tistem času že obubožal. Kljub temu pa je bil Gotard, bister mladenič, na katerega so samostanski bratje že kmalu postali pozorni, v samostanski šoli deležen odlične izobrazbe in vzgoje. Kasneje se je zanj zavzel salzburški nadškof Friderik in mu pri sebi omogočil nadaljevanje šolanja. Škof ga je med drugim pripravljal na reformo samostana, ki jo je pozneje tudi izvedel. Po vrnitvi iz Salzburga je namreč Gothard v Niederaltaichu, nekdanjem samostanu avguštinskih kanonikov, vpeljal pravila sv. Benedikta in samostan spremenil v benediktinski. Postal je prior, nato pa opat. Po njegovi zaslugi je samostan kmalu postal eden najpomembnejših v salzburški nadškofiji in center t. i. lotarinške reforme (reforma v duhu strogega benediktinskega meništva, podpirali so jo poleg škofov tudi lotarinški plemiči). Gospodarsko je hitro napredoval, škof pa je sposobnemu Gothardu zaupal tudi prenovo drugih samostanov. Tako je bil med drugim opat v Tegernseeu in v Hersfeldu, ki ju je gospodarsko in duhovno popolnoma prenovil. Po smrti škofa so Gotarda soglasno izvolili za njegovega naslednika. Čeprav bi raje ostal menih, je izvolitev sprejel, a tudi kot škof živel v meniški skromnosti in strogosti. Njegova odlika je bila med drugim tudi to, da je bil človek iz ljudstva in se je znal ljudstvu približati. Velikokrat je zahajal med revne in bolne, jih negoval, tolažil in jim pomagal. Veliko časa je preživel v spovednici, ljudem pa znal pomagati tudi v zemeljskih potrebah. Kot dober gospodar je sezidal številne cerkve, samostan, si prizadeval za napredek šolstva ter postavil šolo za umetnost lepega pisanja in slikarstva. Zato mu zgodovinarji pripisujejo naziv »največji bavarski stavbenik zgodnjega srednjega veka«. Postal je zavetnik številnih cerkva in romarskih krajev, po njem pa se imenuje tudi najpomembnejši prelaz v Alpah, ki vodi iz Nemčije v Italijo.


Ime: Gotard ali Godehard (tudi Gotthard) je nemško ime, pomeni pa »Bog je močan oz. močan po božji zaslugi«.

Rodil se je leta 960 v Reichersdorfu pri Neideraltaichu na Spodnjem Bavarskem v Nemčiji,
umrl pa 5. maja 1038 v Hildesheimu, prav tako v Nemčiji.

Družina: Bil je kmečkega rodu. Njegov oče Ratmund je služil v nekdaj slovečem samostanu Niederaltaich.

Zavetnik: Je zavetnik škofije Hildesheim; priporočajo se mu bolniki
s protinom, revmatizmom, ledvičnimi kamni, pri otroških boleznih, težkih porodih; varuje pred strelo in točo,
velja za zavetnika zidarjev.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa z zmajem pod nogami, s cerkvico v roki ali pa, kako obuja mrtve, da bi se lahko spovedali svojih grehov in potem mirno zaspali. Na nekaterih slikah ima ob sebi moža, ki ima kladivo, grezilo in kotnik, kar naj bi bila osnova za njegovo zavetništvo za zidarje.

Beatifikacija: Za svetnika ga je razglasil papež Inocenc II. 29. oktobra 1131. Je prvi Bavarec, ki je bil uradno razglašen za svetnika.

Goduje: 5. maja