Namesto, da še naprej nasedamo lažnim novicam in se zgražamo nad dejanji naših ideoloških nasprotnikov, izberimo pot dialoga in poskusimo sprejeti logiko drugega. FOTO: Tatjana Splichal (fotografija je simbolna).



*Komentar je bil sprva objavljen na spletnem portalu Aktivator.*

Določen del javnosti, tokrat tiste z značilno protikatoliško ostrino, je (bil) spet na nogah. Ogorčeni so pospremili posnetek in fotografije izpred ene od ljubljanskih cerkva, ko tamkajšnji župnik vernikom deli sveto obhajilo. Spraševali so se, ali pravila o prepovedi zbiranja zanje ne veljajo. Zasačeno dejanje je bilo takoj enačeno z obredom maše, naslov pompoznega članka v mediju, ki je prvi objavil novico, pa je šel v svojem neodobravanju še dlje in se zgražal nad tem, da je župnik obhajal z rokami.

Pojdimo lepo po vrsti. Najprej nekaj o elementih objave te novice. Sprva se je pojavila na Facebook profilu avtorja posnetka. Da je ta tam izlil svoje ogorčenje, je povsem legitimna pravica posameznika, pri čemer bi ob resnem soočenju dejstev in okoliščin dogodka hitro ugotovil, da je bila njegova jeza pretirana. Če bi ostalo pri tem, bi šlo za klasično sklepanje na podlagi napačnih dejstev in slabega poznavanja okoliščin. Teh pa je, na žalost, po družbenih omrežjih vsak dan na tisoče. Vendar ni ostalo pri tem.

Iz osebne objave je določen medij na spletni strani naredil že omenjeni pompozni naslov, pri čemer je zagrešil nedopustno napako za medije, da dejstev in okoliščin ni preveril pri akterjih dogodka, torej v določenem smislu pri drugi strani. Namesto tega je preprosto povzel mnenje posameznika z družbenih omrežij, ki mu je v podporo svojemu očitnemu nasprotovanju raje dodal nekaj navedkov iz odloka o prepovedi zbiranja, verjetno z namenom vzbuditi verodostojnost, kar je precej klasična metoda. Lažne novice se nikoli ne predstavljajo kot v celoti neresnične. Ob vsem tem pa se je vprašal (avtor kakopak ostaja anonimen) sledeče: »Glede na dejstvo, da je na posnetku videti, da župnik hostijo predaja z rokami, je jasno, da v tej situaciji higiensko navodilo najbrž ni bilo upoštevano. Ali pač?« S tem zadnjim vprašanjem je anonimnež najbrž nezavedno prišel do svoje lastne meje.


Avtor komentarja je filozof Tadej Rifel, samostojni raziskovalec v Zavodu sv. Stanislava in profesor na Škofijski klasični gimnaziji. FOTO: osebni arhiv


Vendar sedaj pride na vrsto še tretji element v verigi objavljanja. Ta je od vseh najbolj problematičen. Objavo posameznika na družbenem omrežju je nekritično povzela tudi predsednica opozicijske stranke in zapisala: »PRVORAZREDNI! Za nadkoalicijsko stranko #RKC prepovedi ne veljajo!« Zakaj bi preverjali dejstva, če pa novico lahko preprosto uporabimo za svoje ideološke in politične cilje? Še posebej zaskrbljujoče pri tej zgodbi pa je, da se ta ista stranka sicer na vse pretege trudi za čim bolj odprto in strpno družbo, za družbo, v kateri bo namesto predsodkov vladal dialog. Ravno na primeru antikatolicizma v Sloveniji pa se je že večkrat pokazalo, da je ta politična drža prej fasada kot pa resna zadeva. Ne tako dolgo nazaj je poslanec iste stranke v državnem zboru rohnel proti katoliškim šolam.

Toliko o treh precej tipičnih elementih razcveta in priljubljenosti lažnih novic.

Kot drugo pa je vendarle smiselno odgovoriti na nekatere povsem upravičene pomisleke, ki jih imajo nekateri ob takem cerkvenem zbiranju. V odloku jasno piše, da so prepovedani vsi verski obredi, torej ne samo maše, ampak tudi vse ostalo. Na to je možno dati sledeč odgovor. Čeprav gre pri deljenju obhajila pred cerkvijo v resnici za neke vrste obred, pa je previdnost ob tem velika, vsekakor precej večja od katerih drugih druženj, ki so dovoljena, denimo v trgovini. Ali pa, recimo, če to nekajminutno druženje na prostem primerjamo z večurnim delom v zaprti pisarni. Poleg tega verniki prihajajo po obhajilo v skupinah, ki pripadajo istemu gospodinjstvu. Iz fotografij in posnetka je tudi razvidno, da vsi navzoči nosijo zaščitne maske, upoštevajo razdaljo in da si župnik po vsaki skupini razkuži roke.

Poskušajmo za trenutek razumeti, da gre pri prejemu obhajila vendarle za bistveni del v življenju vernika in se da dogodek sprejeti v duhu tega, da duhovniki skladno z navodili odgovornih (v cerkvi in državi) poskrbijo za svoje vernike. Namesto, da še naprej nasedamo lažnim novicam in se zgražamo nad dejanji naših ideoloških nasprotnikov, izberimo pot dialoga in poskusimo sprejeti logiko drugega.

*Komentar je bil sprva objavljen na spletnem portalu Aktivator.*
_ _ _

*Več o avtorju TUKAJ.*

*Aktivator tudi TUKAJ.*